Prešeren je leta 1844 napisal Zdravico, katere del je danes slovenska državna himna. S tem je izkazano spoštovanje največjemu slovenskemu pesniku, pred tem smo Slovenci že od leta 1860 imeli himno Naprej, zastava slave Simona Jenka.
Spoštovanje Prešerna pa ima velik temen madež. Oziroma celo dva. Prvi se nanaša na naslov Prešernove pesmi, ki je izvorno naslovljena Zdravica in ne Zdravljica! Ne nazadnje je bil tudi na bankovcu za 1000 tolarjev natisnjen originalni Prešernov rokopis Zdravice. Zdravljica sploh ni slovenska beseda, prav tako je ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zakaj se še vedno uporablja napačen naslov pesmi z vrinjenim »lj«, je veliko vprašanje za pristojne, saj je danes po spletu za vse dostopen tudi faksimile Prešernovega rokopisa v bohoričici, kjer je lepo zapisano Zdravica.
Drugi madež na Zdravici je tako temen, da večina ljudi ne ve, kaj prikriva. Razjasnimo zdaj 167 let staro skrivnost Zdravice: šesta kitica izvorne Zdravice, ki je bila umeščena takoj za kitico Slovenkam in pred kitico Mladeniči, je bila in je še vedno v celoti zamolčana.
Preberite zamolčano šesto kitico izvorne Prešernove Zdravice
Ljubezni sladke spone
Naj vežejo vas na naš rod,
V njim sklepajte zakone
De nikdar več naprej od tod
Hčer sinov
Zarod nov
Ne bo pajdaš sovražnikov!
Zakaj je cela kitica izvorne Prešernove Zdravice zamolčana? Zakaj v vseh teh letih od leta 1844 ni bila ponovno uvrščena v besedilo Zdravice?
Prešeren v Zdravici opeva temo, ki se mu je zdela življenjsko pomembna. Slovenkam in Slovencem sporoča, naj »vas ljubezni sladke spone vežejo na naš rod«.
Spričo manjšega števila Slovencev nasproti številčnejšim sosedom in posledično izginjanja Slovencev s širnih območij se mu je zdelo pomembno v Zdravici Slovenkam in Slovencem položiti na srce, naj ljubezen dajo svojemu rodu in obstoju.
Spoštovanje našemu največjemu pesniku bi Slovenci morali izkazati vsaj s pravim naslovom njegove veličastne pesnitve, ki smo jo vzeli za svojo himno. In vrniti Zdravici vso njeno vsebino, ne pa jo prikrojevati, izbrisati, zamolčati.
Če kdo, je Slovenijo ljubil Prešeren in njegova sporočila so sporočila ljubezni do slovenskega naroda.
Slovenska zgodovina je prekrita s temnimi madeži, ki skrivajo pomembna sporočila in zgodovinske resnice. Veliko so jih spoznali tuji znanstveniki, med njimi Rus Jurij Venelin, ki je pred davnimi 170 leti napisal znanstveno knjigo Starodavni in današnji Slovenci. V njej kot prvi tuji znanstvenik zapiše ime dežele Slovenija z utemeljitvijo, da se mora dežela imenovati Slovenija po imenu naroda. Več o tem pomembnem delu, ki prinaša nova spoznanja o zgodovini Slovencev, preberite na spletni strani www.starodavni-slovenci.si.
