Knjigo naročil za tokratno izdajo obveznic, ki jo je Slovenija odprla danes, so vlagatelji napolnili s ponudbami v višini 9,5 milijarde evrov, po pojasnilih finančnega ministrstva pa predstavlja "kakovostno in raznoliko povpraševanje s širokim naborom kakovostnih investitorjev".
Celotno povpraševanje po 3,5-letni obveznici je preseglo 3,25 milijarde evrov z več kot 200 naročili različnih finančnih ustanov. Celotno povpraševanje po sedemletni obveznici pa je preseglo 6,25 milijarde evrov z več kot 330 naročili različnih finančnih inštitucij.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se je Slovenija s tem po treh letih uspešno vrnila na evrski trg državnih obveznic in ob tem pod bistveno boljšimi pogoji pridobila vire za poplačilo petletne obveznice s kuponom 4,375 odstotka v višini 1,5 milijarde evrov, ki zapade v sredo.
Kupec ni bil uradno objavljen
Novembra lani, tik pred izvedbo ukrepov za stabilizacijo razmer v bankah, je sicer Slovenija nepričakovano in brez posebnih predstavitev investicijski skupnosti enemu samemu vlagatelju izdala za 1,5 milijarde evrov triletnih obveznic. Letna kuponska obrestna mera je takrat znašala 4,7 odstotka, zahtevana donosnost pa še malo več.
Kupec slovenskih obveznic v tej zaprti izdaji do danes ni bil uradno objavljen, čeprav ga bo moralo ministrstvo po odločitvi informacijske pooblaščenke razkriti. Mediji so med kupci omenjali enega največjih svetovnih upravljavcev državnega dolga, ameriški PIMCO, in pa Deutsche Bank.
Izraz zaupanja v državo
Tokratna zadolžitev je po oceni ministrstva za finance izraz zaupanja vlagateljev v ukrepe države za dokapitalizacijo in stabilizacijo slovenskega bančnega sektorja, pa tudi v zavezo vlade k nadaljevanju strukturnih reform in spodbujanju gospodarske rasti.
Analitiki so sicer že ob odprtju knjige naročil ocenjevali, da so razmere na trgu ugodne in da je Slovenija izbrala dober trenutek za novo zadolžitev.
Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice je trenutno na sekundarnem trgu najnižja v več kot treh letih in zaupanja vlagateljev ni zamajala niti petkova odločitev ustavnih sodnikov, da razveljavijo zakon o davku na nepremičnine.
Primož Cencelj iz KD Skladov je ocenil, da je bila končna cena zadolževanja glede na izkazani interes razmeroma visoka, a kljub temu poštena in predvsem občutno nižja glede na pretekle izdaje. Vseeno pa po njegovem prepričanju kaže na nesmiselnost zavlačevanje z reševanjem razmer v bančnem sistemu v preteklosti.
Do današnje zadolžitve, ki so jo organizirale banke Barclays, Commerzbank, HSBC, Soceiete Generale in UniCredit Banka Slovenija, je prišlo po tem, ko je Slovenija v zadnjih dneh opravila niz srečanj z vlagatelji po Evropi. Etape t. i. roadshowa so bile v Ljubljani, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Münchnu, Frankfurtu in na Dunaju.
V zadnjem času se je sicer Slovenija ob precej visoki ceni bolj zadolževala na dolarskem trgu. Februarja je Slovenija po t. i. roadshowu pri vlagateljih v ZDA in v londonskem Cityju izdala za 3,5 milijarde dolarjev (2,56 milijarde evrov) pet- in desetletnih dolarskih obveznic.
1.april, bi lahko razglasili, za Dan plagiatstva.