V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo ukinitvi avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in osnov z rastjo življenjskih stroškov in potrebščin za odmero dohodnine, kot predlaga vlada v spremembah zakona o dohodnini. S tem bi se povečali prihodki državnega proračuna za približno 34 milijonov evrov na leto.
V ZSSS pojasnjujejo, da se bodo s tem ukrepom znižale neto plače delavcev, s tem pa tudi kupna moč in socialni položaj ljudi. Zato se bosta po njihovem mnenju znižala tudi povpraševanje in gospodarska rast, s tem pa se bo nadaljevala spirala navzdol z zahtevami po novem varčevanju.
"S tem ukrepom se uvaja prvi krizni davek, ki smo ga ob dvigu DDV sindikati že zavrnili, v rezervi pa ostaja še drugi krizni davek,“ je ob tem opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Če bo ukrep sprejet, se bo dohodnina posameznikov povečala v povprečju za dva odstotka, najbolj pa se bo dohodnina povečala okoli 95 odstotkom zavezancem s plačo v višini do dveh povprečnih plač – za tri odstotke. Zavezancem z mesečnimi prihodki v višini sedmih povprečnih plač pa se bo dohodnina povišala za 0,3 odstotka. "Največje breme bodo nosili tisti z do dvema povprečnima plačama,“ je opozoril Semolič.
Zaposlenim z minimalno neto plačo bi se ta na mesec znižala za 1,50 evra, povprečna neto plača bi bila nižja za 9 evrov na mesec, dohodek zavezancev z dvema povprečnima palačama neto pa za 27 evrov ter pri sedemkratniku povprečne plače za 103 evre na mesec. "Tistemu, ki ima minimalno plačo, en evro pomeni veliko,“ poudarja Semolič. Dodal je, da je to skupina ljudi, ki jih je že dvig davka na dodano vrednost najbolj prizadel.
Sindikalist Goran Lukić je ob tem dodal, da za te ljudi nekaj evrov na mesec na koncu leta pomeni položnice, ki jih ne morejo plačati.
V sindikatu sicer pričakujejo, da se bodo glede tega še sestali s predsednico vlade, že za petek pa je napovedano srečanje Ekonomsko-socialnega sveta glede trga dela in dela na črno.
Semolič in Štrukelj skupaj organizirata demonstracije, čeprav je Semolič predstavnik delavcev zaposlenih v realnem gospodarstvu, Štrukelj pa zaposlenih v JU-šolstvo. Potem pa skupaj udrihata po grdem kapitalistu, kako izkorišča delavca. Kapitaliste v naši državi pa dojemata, kot neko abstraktnost, saj… ...prikaži večj drugače tudi ne moreta, ker kapitalistov pri nas ni in jih še lep čas ne bo.
Semolič in Štrukelj skupaj organizirata demonstracije, čeprav je Semolič predstavnik delavcev zaposlenih v realnem gospodarstvu, Štrukelj pa zaposlenih v JU-šolstvo. Potem pa skupaj udrihata po grdem kapitalistu, kako izkorišča delavca. Kapitaliste v naši državi pa dojemata, kot neko abstraktnost, saj… ...prikaži večj drugače tudi ne moreta, ker kapitalistov pri nas ni in jih še lep čas ne bo.
V tem je ravno problem te naše levice (beri bivše komunistične elite) in njene vlade, da ne morejo več tiskat denarja. Če bi ga lahko, bi z tiskanjem denarja čez noč zafilali proračunsko luknjo.