„Črnilo na sporazumu o pomoči Cipru se je komajda posušilo, ko so trgi že preusmerili svojo pozornost na Slovenijo, na še eno majhno deželo v območju evra, ki ima težave z bančnim sistemom,“ piše Megan Greene, kolumnistka finančnega portala Bloomberg. Strah, da bi bila Slovenija naslednji Ciper, kjer bi mednarodni upniki izgube spet naložii imetnikom bančnih obveznic in nezavarovanih depozitov, je po njeni oceni le delno utemeljen. „Slovenija ni Ciper in program za reševanje bank, ko bo do njega prišlo, bo verjetno izgledal kot hibrid med španskim „bailout“ in ciprskim „bail-in“ programom pomoči.“
Podrobnosti s Ciprom
Med podrobnosti s Ciprom našteva dejstvo, da se obe državi že leta borita s krizo bančnega sistema ter da so vodilne banke v obeh državah sprejele mnoge slabe odločitve pri odobravanju posojil. Na Cipru gre predvsem za kupovanje grških državnih obveznic, za katere so morale ciprske banke sprejeti velike odpise, medtem ko so slabi krediti v Sloveniji nastali predvsem zaradi dvojne recesije, lastninskega balona in slabega upravljanja podjetij.
Kot navaja Greenova, je bilo konec leta 2012 na Cipru 27 odstotkov slabih posojil, kar je le malo več kot v Sloveniji, kjer so slabi krediti treh največjih bank lansko leto presegli 20 odstotkov BDP. „Tri največje banke so v lasti države, sprega politikov, bank in korporacij pa je povzročila, da so mnogi krediti šli posameznikom in podjetjem, ki so imeli zveze in ne tistim, ki so bili dobro usposobljeni."
In razlike
Med ključnimi razlikami našteva, da je ciprski bančni sistem napram slovenskemu ogromen. Predstavlja namreč več kot 700 odstotkov BDP, medtem ko je slovenski bančni sektor konec leta 2012 obsegal le 143 odstotkov BDP, kar je tudi precej manj od povprečja območja evra, ki je 350 odstotkov.
Slovenija poleg tega pri gospodarski rasti ni tako odvisna od finančnih storitev kot je Ciper. Finančne storitve in storitve povezane z njimi so na Cipru predstavljale med eno tretjino in eno polovico BDP v letu 2012, medtem ko v Sloveniji znašajo le okoli 10,5 odstotka, ugotavlja kolumnistka.
Bojazen, da bi evropska trojka mednarodnih upnikov – Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad – zahtevali, da Slovenija čez noč drastično zmanjša svoj bančni sistem in uniči gospodarstvo, kot se je to zgodilo na Cipru, je po njeni oceni pretirana.
Višina dokapitalizacije in viri
Tudi zneski, ki so potrebni za stabilizacijo bančnega sektorja na Cipru in v Sloveniji se po besedah Greenove zelo razlikujejo. Drugačni so tudi potencialni viri financiranje. Glede na zadnji dokument Evropske komisije, mora Ciper za sanacijo celotnega bančnega sistema prispevati tudi sam. Stroški za to bi lahko bili do 10,6 milijarde evrov, vključno s stroški za reševanje ciprske banke Laiki Bank. Ciprske banke so se močno zanašala na depozite, zelo malo pa na kapital in dolg. „Če želite zbrati 10,6 milijarde evrov, morate zarezati ne le v kapital in pri lastnikih obveznic, ampak tudi v nezavarovane depozite.“
Stroški dokapitalizacije treh največjih slovenskih bank znašajo glede na ocene IMF samo eno milijardo evrov, navaja Greenova. Če bi bila Slovenija prisiljena, da plača za svojo dokapitalizacijo z izgubami kapitala in lastnikov obveznic, bi to verjetno prineslo dovolj prihrankov brez potrebe, da udari varčevalce, sklene Greenova.
Razlogi za reševalni scenarij
Razloga, zakaj se vseeno govori o reševalnem scenariju za to majhno alpsko državo, sta po besedah Greenove dva. Ocene potrebnih sredstev za dokapitalizacijo treh največjih slovenskih bank bodo nemara še rasle, poleg tega je podjetniški sektor v Sloveniji prezadolžen. Banke so več kot polovico posojil dale podjetjem, od katerih jih približno tretjina dolga ne odplačuje.
Reševalni program bo po oceni Greenove nujen za preprečitev bančne krize, ki bi za sabo potegnila državo. Slovenska fiskalna situacija je glede na ugotovitve Evropske komisije bolj zdrava kot v večini prerifernih držav območja evra s proračunskim primanjkljajem v višini 4,4 odstotka BDP in skupnim javnim dolgom okoli 54 odstotkov, a so obeti za leto 2013 in 2014 slabi. Junija čaka vlado refinanciranje okoli 900 milijonove evrov težkega dolga.
Ko je vlada poskušala 9. aprila izdati sto milijonov evrov zakladnih menic, ji je uselo prodati le 56,1 milijonov, navaja Greenova. Nato je na dražbi 17. aprila znesek podvojila, a uspeh je lahko zavajujoč, ker so bili glavni kupci državne banke, verjetno pod pritiskom vlade.
Zgodil se je Ciprski precendes
Slovenija bo po oceni Greenove morala poiskati mednarodno pomoč za svoj bančni sektor, da bo lahko ohranila dostop do trga. „To smo leta 2012 že videli v Španiji,“ pravi. Razlika med Španijo in Slovenijo je po oceni Greenove ta, da se je v času, odkar je za pomoč zaprosila Španija do danes, zgodil Ciprski precendens.
Ne glede na sestavo reševalnega načrta, bo Slovenija verjeno delila eno ključno podrobnost s Ciprom, t. j. potrebo po finančni pomoči v nemškem volilnem letu. Bližje nemškim volitvam bo, bolj bo glavni blagajnik evroobmočja diktiral ukrepe v zamenjavo za pomoč. „Če Slovenija ne verjame, da ji bo uspelo priti mimo septembrskih volitev brez pomoči, ne bi smela odlašati z prošnj za pomoč,“ zaključuje komentatorka.
Tebi izgleda niso pomagali.
A bejž no, a kar izjava iz leta 1972? Možje v belih haljah bi ti znali pomagati. Samo poprosit moraš.
Največji in edini pravi razlog, da se ne moremo rešiti sami je podana v izjavi S. Dolanca dani leta 1972: "Vsem mora biti jasno, da smo pri nas na oblasti mi, komunisti, kajti če ne bi bili mi, bi bil… ...prikaži več kdo drug, vendar temu ni tako in nikoli ne bo." Vsaka izjava, da pomoči ne rabimo je resnična. Ne, da je ne rabimo. Pomoči nam n. Vvse dokler bodo na oblasti "komunisti".