Evropski poslanci: Včasih smo enotni, velikokrat tudi ne

"Dostikrat ne nastopamo kot reprezentanca, pač pa kot člani različnih klubov," je bil danes do ostalih evropskih poslancev iz Slovenije kritičen poslanec Igor Šoltes, ki je bil v Evropski parlament izvoljen kot neodvisni poslanec, pred tedni pa je prestopil v stranko Desus, kjer bo tudi vnovič kandidiral.

"Tudi pri ključnih zadevah za Slovenijo se je delalo po nareku političnih šefov"

"V trenutkih, ko je bilo potrebno več politične in človeške modrosti, smo se postavljali na različne strani, ko bi nas morala voditi ena vez, to je slovenska, se je delovalo po nareku političnih šefov," pravi Šoltes, ki je prepričan, da so zapravili številne priložnosti, ko bi s skupnim nastopom lahko okrepili položaj Slovenije. "Morali bi se poenotiti takrat, ko je šlo za pomembna vprašanja arbitraže, ko je bil pozvan predsednik Evropske komisije Juncker, da spoštuje vsaj svojo pravno službo. Kljub temu, da gre za interes Slovenije, se poenotiti nismo uspeli."
Štirim evropskim poslancem Šoltesu, Bogoviču, Fajonovi in Vajglu, ki so predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, pozvali, naj od Hrvaške zahteva spoštovanje arbitražne razsodbe, se poslanci SDS in NSi niso pridružili. 

Pismo Junckerju Slovenija "Sporočate, da zavez ni treba spoštovati"

Poslanci EP so danes predstavljali svoje minulo delo članom komisije DZ za evropske zadeve, ki ga je pod nujno sklicala SDS. Glede nujnosti te seje je bilo tako med poslanci kot člani komisije veliko pomislekov, številni so jo ocenili kot predvolilni manever stranke SDS za promocijo njenih kandidatov za volitve. 

Ključni spor migracije

Glavna tema, ki deli slovenske evropske poslance, so seveda migracije. Poslanec Lojze Peterle, ki vnovič kandidira na listi NSi tako poudarja, da sam ni "za centralno razporejanje" s tem pa misli na določanje kvot glede sprejema beguncev, ki so že pridobili azil in ki naj bi si jih države članice pravično razdelile. 

Fajonova medtem poudarja, da si je sama prizadevala za "učinkovito migrantsko politiko, ki bi bila humana hkrati pa bi se borila proti ilegalnim migracijam", Milan Zver pa ji očita, da je skušala omiliti vsebino poročila o terorizmu, ki so ga sprejemali v Evropskem parlamentu. "Največja težava je sprejeti tezo, da je migracijski val vplival na varnostno situacijo v Evropi," meni Zver.  

"Za tiste, ki ne vidijo povezave med migranti in terorizmom je zelo blizu optika, ki lahko pomaga, če pa gre za rdečo mreno, ti dobro odpravlja laserski center v Celju," je v svoji maniri Fajonovi svetoval poslanec SDS Branko Grims. Fajonova se je Grimsu zahvalila za nasvet, sama pa mu je svetovala obisk pri zdravniku za strah in paranojo, ki pa ga lahko najde že v Ljubljani.  

Združeni v kritiki do Šarca

Zelo enotni pa slovenski poslanci še naprej stajajo v kritičnem stališču do določitve predsednika vlade Marjana Šarca, da ne nagovori evropskega parlamenta, kot so to storili drugi voditelji držav članic EU. "Marsikdaj Slovenija zamudi kakšno priložnost, ker ne znamo sodelovati in nimamo vizije, jasnega strateškega interesa, ki bi ga zagovarjali na evropskem parketu," ocenjuje Fajonova. 

Slabše rangirani poslanci: Vse je plačano

Poslanci evropskega parlamenta so precej razdeljeni glede načina analiziranja njihovih aktivnosti v parlamentu na platformi MEPRranking.eu, ki je Tanjo Fajon, Igorja Šoltesa in Iva Vajgla uvrstila med najbolj aktivne poslance, Franca Bogoviča, Lojzeta Peterleta in Romano Tomc pa pa med najmanj aktivne.
"Zloglasni MEPRanking v privatni lasti, lasniki pa med poslanci pobirajo donacije in imajo zato tudi možnost vpliva na lestvico," pravi Romana Tomc, ki vnovič kandidira na listi SDS. Kot pravi, je imela v zadnjem mandatu med slovenskimi poslanci statistično največ nastopov, posebej aktivna pa je bila v odboru za ekonomske in finančne zadeve, ko se je ukvarjal z davčnimi utajami in odboru za socialne zadeve, ko se je ukvarjal z diskriminatorno politiko Avstrije, ki tujim delavcem izplačuje nižje otroške dodatke, kar je v nasprotju s pravom EU in je zaradi tega dobila opomin evropske komisije.  

Patricijo Šulin, ki ponovno kandidira na listi SDS je razburil poslanec Levice Franc Trček, ki se je obregnil ob visoke plače in dodatke evropskih poslancev, zato je poudarila, da slovenski evropski poslanci kot eni redkih plačujejo nacionalne davke in letno v državno blagajno letno vplačajo 20 tisoč evrov dohodnine. Poslanci EP prejemajo enotno 6.200,72 evrov, slovenski poslanci na ta znesek plačujejo 1263 evrov davka. 

"Statistika pove svoje"

"MEPRanking je seveda statistični podatek, ki ne zajame vseh naših aktivnosti, zajame pa veliko zakonodajnega dela," pravi Šulinova. Tudi Šulinova je razgrnila podatek, da je med tista med slovenskimi poslanci prva po številu postavljenih vprašanj ter po količini pisnih deklaracij v katerih je med drugim opozorila tudi na sporno prakso pošiljanja obvestil o prekrških storjenih v tujini v jeziku, ki ni slovensščina.
Po mnenju Milana Zvera, poslanca, ki ponovno kandidira na listi SDS, je poslanka Fajonova na vrhu lestvice zato, ker bi bila najbolj delovna pač pa zato, ker je platforma spremenila način obdelave podatkov in so določeni poslanci uspeli "utrditi uteži na svojih funkcijah". 
"Delo evropskega poslanca ni neke vrste tekmovanje, vsi smo aktivni, statistika pa pove svoje," odgovarja Fajonova, ki je sicer  podpredsednica druge največje politične skupine v EP, S&D.