Lani so javni uslužbenci prejeli za 78,9 milijona evrov dodatkov za delovno uspešnost. Letos je bilo teh izplačil do konca maja 31,3 milijona evrov. “Možno bi bilo pričakovati, da bi za vse letošnje leto višina izplačil iz tega naslova znašala okrog 75 milijonov evrov. Občutno znižanje izplačil dodatka smo opazili le leta 2010, lani pa je kljub interventnim ukrepom poskočil za skoraj 30 odstotkov,” v analizi ugotavlja ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU).
Največ zdravstvu in šolstvu
Rekorderji so javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Lani so iz proračuna dobili več kot 49 milijonov evrov, sledijo jim zaposleni v zdravstvu, ki so prejeli dobrih 14 milijonov evrov. Kar štiri petine vseh izplačil v javni upravi prejmejo zaposleni v teh dveh panogah.
“Primerjava izplačila delovne uspešnosti s številom zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter v zdravstvu kaže, da so si šolniki izplačevali nesorazmerno višji delež dodatka,” še ugotavljajo na MPJU in dodajajo: “Ministrstva in organi v sestavi so po količini izplačanih dodatkov na tretjem mestu, vendar je njihov delež 13-krat manjši kot na področju izobraževanja, čeprav je na ministrstvih polovico manj zaposlenih.”
“Po novem bo drugače. Izplačilo dodatka bo mogoče le, če bodo izpolnjeni cilji: visoke ocene uporabnikov, visoka kakovost storitev in finančna vzdržnost. Uporabnike javnih storitev morajo uslužbenci prepričati, da delajo dobro in si zaslužijo pohvalo,” poudarjajo na MPJU.
Izstopajo univerze
Največ so si za uspešno delo izplačali na mariborski univerzi – skoraj štiri milijone evrov. “Zaradi pravne ureditve ni mogoče locirati izplačil za posamezno fakulteto,” ugotavljajo na MPJU. Teodor Lorenčič z Univerze v Mariboru pa odgovarja: “To niso nagrade za uspešnost. Te se izplačujejo, če nadrejeni oceni, da je delavec uspešen. Za našimi plačili so pogodbe zaradi prevelike obremenitve zaposlenih. Če bi luknje zapolnili z novimi zaposlitvami, bi bil pedagoški proces neprimerno dražji, kot je zdaj.”
V vrhu tudi zdravniki
Na drugem mestu po višini izplačil za uspešnost je z 2,6 milijona evrov ljubljanska medicinska fakulteta, sledi ji ljubljanski klinični center (UKC) z dvema milijonoma. “UKC Ljubljana izplačuje delovno uspešnost za povečan obseg dela v primerih, ko je oseba na porodniškem dopustu, ob odsotnosti zaposlenega zaradi daljše bolezni ali nezasedenosti delovnega mesta. Zaposleni dobijo plačilo tudi za sodelovanje pri raziskovalnih nalogah, a so sredstva za te projekte zagotovljena zunaj zdravstvene dejavnosti, denimo z raziskavami, ki jih naročijo zunanje institucije,” pojasnjujejo v naši največji bolnišnici.
Med deseterico institucij, ki si izplačujejo najvišje dodatke, najdemo še pet ljubljanskih fakultet, Lekarno Ljubljana in ministrstvo za obrambo.
“Beseda uporabnikov storitev bo odslej štela več”
Kako komentirate tako visoka izplačila za uspešnost?
Več kot očitno obstajajo precejšnje rezerve in zmanjšanje sredstev še zdaleč ne bo pomenilo zmanjšanja kakovosti storitev ali množičnega odpuščanja.
Kako se boste lotili reševanja te problematike?
Do konca leta bomo novo zakonodajo dali v javno razpravo. Prinaša celovito prenovo področja služb javnega pomena. Racionalizacija je seveda en vidik. Druga dva, še pomembnejša vidika pa sta bistveno povečana izbira za uporabnike oziroma konkurenca med organizacijami v javnem sektorju.
Katere bodo glavne rešitve?
Odpraviti moramo plansko delovanje javnega sektorja in zagotoviti odločilen vpliv uporabnikov. Pacienti v zdravstvu, študenti, učenci, dijaki in njihovi starši v šolstvu, oskrbovanci v socialnem varstvu ter vsi drugi uporabniki morajo biti tisti, katerih beseda največ šteje.
Ste z načrti že seznanili zaposlene?
Sindikati in še kdo so se nanje odzvali izjemno kritično, a podatki jasno kažejo, da prostor za prihranke obstaja. Čas je, da resnici vsi pogledamo v oči. Ne gre za vprašanje, kaj javnim uslužbencem ustreza. Gre za vprašanje, kaj državljanke in državljani od njih za svoj denar upravičeno pričakujemo ter kaj je zaradi finančne krize absolutno nujno storiti.
V šolstvui delam že 30 let, zadnjih 4-5 let nismo dobili niti enega evra za uspešnost, pa smo vodili otroke v šolo v naravi, na ekskurzije, bili uspešni na tekmovanjih, dosegali odlične retzultate in zlata priznanja, sodelovali v projektih, skrbeli,… ...prikaži več da so učenci sodelovali v bralnih značkah, se udeleževali vseh dodatnih usposabljanj za NPZ,... da ne pišem dalje.Ne vem od kod informacije, da si v šolstvu delimo bajne nagrade. NE DOBIMO NIČ!!!In če že dobimo kaj, je pač plačilo za opravljene nadure, ko so kolegi na bolovanju, ko imamo povečan obseg dela, ker ni dovolj ljudi, da bi to delo opravljali...In če nam je v šolstvu zares tako lepo, ne vem zakaj se vas več ne odloči opravljati ta tako čudovit poklic!!! Po vašem ga lahko opravlja vsak , ki je končal OŠ in pljuva po nas vsak, ki več kot OŠ nima??? Poskusite za en teden v razred z 28 ali 30 učenci, pa nam potem solite pamet o tem, kako nam je lepo.
V nedogled te stvari ne morejo iti! Enkrat se sistem sesuje...moramo vedeti, da manj denarja za plače JU pomeni posledično manj denarja za potrošnjo in s tem manj pobranega davka!
No sedaj pa res nehajte, da je uprava kriva za krizo. Kdo ustvarja denar v državi? Gospodarstvo! Zakaj ni denarja v državi? Zaadi gospdoarstva! In kaj ima pri tem uprava? Nič. Vodstvo gospodarstva je posredni krivo za stanje. Zakaj? Ker… ...prikaži več izplaučuje minimalne, na meji zakona ali pod njo, določene zneske (plače, prispevke, davke). Kar je viška si prenakazujejo na račune v tujini. In kdo je še kriv? Vlada!! Zakaj? Ker na tem področju ne naredi nič. Zakaj ne naredi? Ker je ta golazern vsa povezana med seboj in imajo oboji koristi.