“Čas je za oceno devetletke, saj od njene uvedbe mineva deset let. Rad bi spomnil tudi, da lahko šole od državnega izpitnega centra dobijo dodatne povratne informacije, na temelju katerih lahko izboljšajo svoje delo,” poudarja Jernej Pikalo, minister za izobraževanje.
In koliko šol se dejansko obrne na državni izpitni center, ki hrani podatke o tem, kakšno raven znanja so pokazali učenci na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ), na temelju katerih je mogoče primerjati tako posamezne šole kot učitelje? Konkretnega odgovora nismo dobili. “Šole od nas dobijo dovolj kakovostnih informacij, poleg tega se morajo v letnih poročilih opredeliti do rezultatov NPZ, nekatere to naredijo bolj, druge manj poglobljeno. Da rezultati šol niso javni, določa zakon,” poudarja Darko Zupan, direktor državnega izpitnega centra.
Podatki niso dostopni
Objava informacij o dosežkih šol v okviru NPZ bi omogočila rangiranje šol in seveda javni pritisk, da bi delale bolje. “Razlike med šolami vsekakor so; a sistem je zdaj naravnan tako, da informacije o ravni znanja njihovih učencev, ki se pokažejo na NPZ, dajemo šolam in te bi jih morale uporabiti v samoevalvaciji; nekateri učitelji pa so jezni že zaradi teh naših informacij,” opozarja Zupanc. V sistem tudi ni vgrajenega mehanizma, da bi šolsko ministrstvo lahko kakorkoli kaznovalo šole, če so rezultati njihovih učencev na NPZ slabi. Sicer pa tudi starši do informacij, kako dobra ali slaba je šola, ki jo obiskuje njihov otrok, v primerjavi s slovenskim povprečjem, ne morejo priti.
