Posojilojemalci v švicarskih frankih (CHF), ki so zmagali v tožbah proti bankam za ničnost kreditnih pogodb, so lani od njih začeli prejemati prve odškodnine, navaja omenjeni portal. Sodišča so jim ugodila, ker so uspeli dokazati, da jim banke niso ustrezno pojasnile, kako tvegano je najeti posojila v tuji valuti, sami pa da o tem niso vedeli ničesar.
A portal Necenzurirano danes razkriva, da je v teh zadevah odločala vsaj ena sodnica, ki je sama najemala kredite v švicarskih frankih, pozneje pa po njihovih neuradnih informacijah celo sama vložila tožbo zoper banko. "Kljub očitnemu konfliktu interesa se iz zadev ni izločala. Ravno nasprotno: sprejemala je odločitve, ki so koristile kreditojemalcem, čeprav je bržčas vedela, da bodo šle tudi v njen prid," so zapisali pri omenjenem mediju.
Kot so še razkrili, gre za sodnico Katarino Marolt Kuret, sodnico višjega sodišča v Ljubljani. Kot dodajajo pri Necenzuriranem, je iz javno dostopnih gradiv razvidno, da je od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarskih frankih. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal, so še dodali.
V vseh zgoraj omenjenih devetih primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej v škodo bank. V nekaterih primerih je celo spremenil sodbo sodišča prve stopnje in sporne pogodbe v CHF označil za nične, opozarjajo pri omenjenem portalu.
Dodali so, da se pri tem sodnica Marolt Kuret iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v švicarskih frankih, zavarovano s hipoteko na njeni nepremičnini. Po neuradnih informacijah portala Necenzurirano pa je pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako moralo slediti praksi, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču, so še zapisali.
Kot še navajajo, je po javno dostopnih podatkih Katarina Marolt Kuret v začetku leta 2008 skupaj s soprogom, sodnim izvršiteljem Zoranom Maroltom Kuretom, pri banki Unicredit najela 20-letno posojilo v višini nekaj več kot 163 tisoč švicarskih frankov. To je takrat pomenilo okoli 100 tisoč evrov, dodajajo.
Toda posojilo se je tudi zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od leta 2015 naprej ni več umetno vzdrževala tečaja franka, močno podražilo. Njegova današnja protivrednost bi znašala več kot 170 tisoč evrov. Koliko več denarja sta morala zato zakonca Marolt Kuret plačala banki, ni povsem jasno, so zaključili.
Razliko z zamudnimi obrestmi vred pa sta se odločila dobiti nazaj prek sodišča. Informacijo, da je Katarina Marolt Kuret vložila tožbo proti banki Unicredit, nam je minuli teden potrdilo več virov. Marolt Kuret se na njihova vprašanja ni odzvala.
Sodnica bi morala biti izločena
Po poročanju Radia Slovenija je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan jasen, da sodnica, ki je sama imela posojilo v švicarskih frankih, nikakor ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev proti bankam in bi brez dvoma morala biti izločena. V zagovor sodišču, ki sodnice ni izločilo iz odločanja, pa je pojasnil, da tega, da je tudi sama imela posojilo v švicarskih frankih, niso mogli vedeti, saj jih o tem ni obvestila.
"Sodnik je tisti, ki mora presoditi, ali na njegovi strani obstajajo okoliščine, ki bi lahko kazale na morebitno pristranskost oz. je dovolj tudi videz pristranskosti pri splošni javnosti ali pri strankah. V takšnem primeru je absolutno iniciativa pri njem oz. on je tisti, ki mora podati predlog, ali pa seveda stranke, če za takšne okoliščine izvedo," je dejal Panjan.
Radio Slovenija ob tem še navaja, da je sodnica prvi predlog za izločitev podala novembra lani, pa še to ne, kot pojasnjujejo na sodišču, ker je sama vložila istovrstno tožbo v Celju, ampak, kot je navedla, zaradi spremenjene sodne prakse, ki je bila pred tem v korist bank in ne potrošnikov. Izločena je bila potem v devetih primerih.
Predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi, ki primera sicer ne pozna, opozarja na zlato pravilo, da se nikoli ne smeta mešati javni in pa zasebni interes, še povzema radio.
Sodni svet marca o morebitnem nadaljnjem ukrepanju
Na Sodnem svetu z omenjeno zadevo še niso seznanjeni, bodo pa članek portala Necenzurirano obravnavali na seji 6. marca in po potrebi sprejeli določeno stališče oziroma se bodo odločili glede morebitnega nadaljnjega ukrepanja, so navedli za STA.
V Slovenskem sodniškem društvu (SSD) ravnanja sodnice za zdaj ne morejo komentirati, obžalujejo pa vsako ravnanje, ki meče slabo luč na poklicno etiko sodnikov in sodnic. Ob tem pojasnjujejo, da v okviru sodniškega društva sicer deluje svet za sodniško etiko, ki svetuje članom glede vprašanj sodniške etike in sprejema stališča o spoštovanju kodeksa sodniške etike. Glede na pravila društva to stori le na zahtevo člana društva, poudarjajo.
"Če se bo na svet za sodniško etiko Slovenskega sodniškega društva obrnil kdo izmed kolegov sodnikov v zvezi s to zadevo, jo bo svet seveda obravnaval in bomo javnost ter sodnike s tem seznanili," je sporočila predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.
Za disciplinsko ukrepanje zoper sodnike je pristojen Sodni svet, postopkovni vzvodi v posameznih konkretnih postopkih pa so v skladu s procesnimi pravili stvar predsednika sodišča, je dodala.
dezurni@styria-media.si
In morda se čudimo, ko se v hali A neka gospa skrije v WC, ko možakar pljune pred njo. Slučajnost s sodstvom je poznana zgolj in samo iz sodnih dvoran. Sicer pa me zanima kako bodo izničili sodbe in ponovili… ...prikaži več sojenja.... in kdaj.
Sodniki lahko počno kar hočejo ,ker jim sodijo sodniki !
Vsi kreditojemalci, z majhno manjšino, so lopovski nateguni, ki so se delali norca iz drugih, ko so jemali kredite v švicarskih frankih. kar nekaj jih poznam, ki so se norčevali iz drugih, ki niso jemali teh kreditov v frankih. Sami… ...prikaži več so celo si izposojali denar, da so dobili kredit v frankih. Sami lopovski švercerji. So pa zelo reke izjeme.