Sirski državljan in člani dveh afganistanskih družin so leta 2016 prečkali mejo med Srbijo in Hrvaško, prav slednja pa je nato organizirala njihov prevoz do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagala preiti v druge države članice Evropske unije. Sirski državljan prošnjo vložil v Sloveniji, člani afganistanskih družin pa v Avstriji. Pri čemer pa se je zapletlo, saj sta jih obe državi zavrnili in zatrdili, da so zanje v skladu z dublinsko uredbo pristojni hrvaški organi ...
Kaj pomeni organiziran prevoz in spremstvo policije in vojske?
Slovensko vrhovno sodišče in kasneje tudi vrhovno upravno sodišče na Dunaju sta zato za dodatna pojasnila prosili Sodišče Evropske unije (EU), ki je presojalo, ali je bil njihov prehod meja res nezakonit, kljub temu da so prosilce spremljali državni organi, in kako tečejo roki dublinske uredbe, v katerih mora država vrniti begunca v državo prihoda v Evropsko unijo.
A Sodišče EU je v danes izdani sodbi, kljub temu da so prehod spremljali državni organi - policija in vojska -, odločilo, da je prehod meje potrebno šteti kot "nezakonit" v smislu Uredbe Dublin III. Državi članici, v katero je begunec prvič vstopil na ozemlje EU, pa se po mnenju sodišča dodeluje odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
Priznanje, da vstop ni nezakonit, bi pomenilo, da država ni pristojna za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito.
Organizirane prevoze v času humanitarnega koriodrja so jih nudile tako Hrvaška, Slovenija kot Avstrija.
A sodišče je v tem primeru države EU tudi opomnilo, da je mogoče postopke olajšati tudi s tem, da druge države članice enostransko ali usklajeno v duhu solidarnosti uporabijo "klavzulo o suverenosti" in se odločijo, da bodo obravnavale prošnje za mednarodno zaščito, ki so jim predložene, čeprav zanje morda niso odgovorne po dublinski uredbi.
Sklicevanje na dublinsko uredbo ni neomejeno!
Poleg odgovornosti o obravnavi prošenj je sodišče sprejelo tudi precedenčni sklep v primeru časovnih rokov. Kadar se predaja iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico ne opravi v roku šest mesecev, je ta država oproščena obveznosti sprejema. Odgovornost pa se prenese na državo članico, ki poda zahtevo. Rok sicer začne veljati šele, ko je dosežen dogovor o predaji.
Roke pa je treba razlagati tako, da vložitev pravnega sredstva zoper odločitev o predaji ne vpliva na izračun roka iz navedenega člena.
MNZ: Naše stališče glede diskrecijske klavzule je znano
Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar, so odločitev Sodišča EU pozdravili, saj je pritrdilo odločitvi slovenskih pristojnih organov. Po njihovih zagotovilih pa trenutno v Sloveniji razen tožeče stranke ni drugih prosilcev, na katere bi sodba vplivala.
Kakšne posledice prinaša danes objavljena odločitev Sodišča EU, zaenkrat preučuje tudi še pravnik Miha Nabergoj iz organizacije PIC, ki sodeluje pri pravnem zastopanju sirskega državljana, v primeru katerega je odločalo sodišče. Slednji zaradi dolgotrajnega odločanja na odločitev o svoji prošnji tako čaka že sedemnajst mesecev. Ob morebitni vrnitvi na Hrvaško pa bi moral za mednarodno zaščito zaprositi znova.
Odločitev Sodišča EU mora sicer najprej še obravnavati vrhovno sodišče.
Kljub pozivu Sodišča EU o uporabi "klavzule o suverenosti", s katero bi lahko dopustili izjemo pri obravnavi prošnje sirskega državljana, ki v Sloveniji živi že dobro leto, pa na ministrstvu pravijo, da je Stališče Republike Slovenije do "klavzule o suverenosti" je znano iz primera sirske begunke Carol Korba. Sodišče EU je v tem primeru odločilo, da mora država sicer upoštevati individualno zdravstveno stanje prosilca, a ni dolžna uporabiti diskrecijske pravice le zaradi individualne obravnave.
Tudi glede Schegena nas bodo peljali lulati. Osel gre samo enkrat na led, mi Slovenci pa vedno znova in znova.
Kdaj bo tem evropskim birokratom jasno,da hrvati upoštevajo sodbe,ki so njim v prid!! Ostale preprosto prezre ali se iz njih norčuje!! Hrvaška je zelo daleč od pravne države!!
treba hrčkom poslati vse nazaj, pa naj se p....o