V slovenskem prostoru so bili risi stalnica, vse dokler v začetku 19. stoletja niso izumrli. Leta 1908 so tako zaradi izginjanja gozdnega prostora, pomanjkanja plena in prevelikega lova nanj in na njegov plen v Sloveniji opazili zadnjega risa.
Na pobudo švicarskega lovca Karla Webra so čez šest desetletji, leta 1973, v Kočevski rog iz karantene živalskega vrta Stromovka na Slovaškem ponovno pripeljali tri samce in tri samice, ki so jih marca istega leta izpustili v prosto naravo. Ponovna naselitev se je izkazala velik uspeh in risi so kmalu naselili širšem območje od Alp do Bosne in Hercegovine. Leta 1978 se je začelo v populacijo risa v Sloveniji posegati z reguliranim odstrelom, od 1985 do 1990 pa odlov risov ni bil omejen.
Le še okoli 15 odraslih risov
Zaradi več različnih dejavnikov pa se je število risov v zadnjih dveh desetletjih tako drastično zmanjšalo, da so leta 2012 Ivan Kos, Iztok Koren, Hubert Potočnik in Miha Krofel v znanstvenem članku zapisali, da je na območju Slovenije leta 2010 živelo le še okoli 15 odraslih živali.
Kot omenjeno je na takšno zmanjšanje populacije vplivalo več dejavnikov, biologi ob tem izpostavljajo predvsem parjenje v sorodstvu, kar privede do manjše vitalnosti osebkov in tudi precenjenosti števila risov, kar je privedlo do prevelikega odlova. Živali pa v manjši meri ogroža tudi izguba življenskega okolja.
Nujno preseljevanje risov že letos ali vsaj prihodnje leto
Vlada zaradi zaskrbljujoče populacije risov zdaj sprejema Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016-2026, ki naj bi pripomogla h ohranitvi risa v Sloveniji.
Strokovnjaki, ki so pripravljali strategijo znotraj ministrstva za okolje, tako predlagajo nujno preselitev živali, najbolje iz Karpatov, da bi zagotovili genetsko raznolikost: "Čimprejšnja doselitev (najbolje v letih 2016-2017) genetsko ustreznih živali je nujno za vzpostavitev ugodne genetske slike populacije. V nasprotnem primeru pričakujemo ponovno izumrtje risa v Sloveniji."
Za dolgoročno ohranitev risov pa je potrebno poskrbeti tudi za ohranjanje njihovega habitata, zagotoviti mirne točke in tudi osvestiti splošno javnost.
ma daj tele in kaj si ti povedal kaj novega in če risov ni je vse vredu, če tebe nebi bilo bi bilo tudi vredu... sigurno bolje kot pa risov
Pri tem žurnalu nimajo niti enega novinarja s fakulteto. Sem prepričan, da vsakemu še manjka kakšen letnik, večina jih je pa srednješolcev.:1. "Slovenskim 15 risom grozi izumrtje"\s\sSlovenskim petnajstim risom ne grozi nič drugega kot umrtje, prej ali slej,… ...prikaži več njihovi vrsti pa izumrtje v tej državi, kar pa ni nič tragičnega. Tudi kamel nimamo.2.V slovenskem prostoru so bili risi stalnica, vse dokler v začetku 19. stoletja niso izumrli.\s\sRisi so seveda izumrli v začetku 20. stoletja, le da žurnalistka B.E: verjetno ne ve, v katerem stoletju živi.
ni mi čisto jasno kako načrtutjejo da lahko populacija 12 risov kakorkoli preživi na dolgi rok..kaj pa genetska raznolikost? to bodo kmalu (če še niso) vsi v krvnem sorodu en z drugim..taka populacija pa nikakor ne more preživeti