Čeprav slovenski študij na račun vpisnin in dodatnih terenskih vaj že dolgo ni povsem brezplačen, pa bodo slovenski študenti, ki danes uradno začenjajo študijsko leto, stroškovno odnesli veliko bolje od svojih sovrstnikov v tujini. Nad slovenskim visokošolskim sistemom se je tako navduševal celo ameriški dokumentalist Michel Moore, ki je na obisku v Sloveniji izpostavil, da "v ZDA študenti zaključijo izobraževanje z dolgom v višini 20.000, 30.000 ali celo 100.000 dolarjev," je dejal ter se vprašal: "Zakaj bi 22-letnike poslali v svet s takšnimi dolgovi? Menim, da to ni najboljša ideja."
Tudi naši sogovorniki - mladi, ki študirajo v različnih evropskih državah - poudarjajo, da je Slovenija, ki za redni študij nima šolnine in študentom omogoča ugodnosti v obliki subvencij za namestitev, prevoza in študentskih bonov, v času študija sorazmerno dobro poskrbi za mlade, a težave se začnejo pri prehodu na delovni trg.
Študij kot oblika socialne varnosti ...
"Čeprav imam možnost zaposlitve za določen čas za pol leta, sem si raje še priskrbel status na eni izmed srednjih šol, ki izvajajo poklicno izobraževanje za odrasle. Nisem namreč prepričan, da bom čez pol leta spet našel zaposlitev," nam je pred novim študijskim letom povedal 24-letni študent, ki je s 1. oktobrom ostal brez statusa.
Koliko podobnih študentov in dijakov, ki se v programe vpisujejo predvsem zaradi socialne varnosti, pa pravzaprav ne ve nihče. V najbolj kritičnem obdobju naj bi bilo po ocenah višjih strokovnih šol okoli 30 odstotkov navideznih študentov. Na ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, pravijo, da se zavedajo "pereče problematike fiktivnih vpisov", a je vzroke zanjo treba iskati drugje.
Tudi na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so pred kratkim izpostavili, da Problem "fiktivnega študija" umeščamo bolj na področje sociale in pristojnega ministrstva, kot samo na področje izobraževanja. "Vsekakor upamo, da bodo ukrepom, ki so (predvsem višje) šole razbremenili tega, da so "socialne ustanove" sledili tudi ukrepi, s katerimi bo visoko izobraženim mladim omogočen čim lažji prehod na trg dela in pridobitev primerne zaposlitve," so še podarili na ŠOS.
Največ družboslovnih kadrov
Čeprav delodajalci najbolj povprašujejo po naravoslovnih in tehničnih kadrih, pa med študenti prevladujejo študenti družboslovja in humanistike. Lani je tako višješolski ali visokošolski študij končalo 18.400. Največ, 35 odstotkov, je izobraževanje končalo na področju družbenih in poslovni ved ter prava, 16 odstotkov jih je pridobilo diplomo iz tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva, desetina pa je diplomirala na naravoslovnih študijskih programih.
Sodeč po uradnih statistikah Eurostata pa se brezposelnost mladih v zadnjih letih sicer nekoliko zmanjšuje, leta 2013 je bila pri nas 21,6 odstotna, lani pa 20,2 odstotna. A pri tem velja omeniti, da se je v raziskavi Mladina 2013 kot brezposelnih opredelilo 36 odstotkov mladih, čeprav podatki Eurostata kažejo junija lani le 24 odstotno brezposelnost.
Je poceni sam so pa programi stari in premal spodbujajo kreativno mišljenje. Preveč je zanašanja na literaturo, premalo raziskovanja. Preveč zatiranja ustvarjanja svojih rešitev in logike. Vsaj na družboslovju je tako ker morš za goro seminarskih vse pod viri najdt… ...prikaži več al pa svojo anketo izvest ker svoje logike skoraj da ne smeš imet.
No, in zato ker je študij v Sloveniji izjemno poceni, državi ni mar za mlade strokovnjake da gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Jasno, tisto kar pa država investira v izobraževanje posameznika pa ni pomembno.