Slovenski BDP spet padel

Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni se je gospodarska dejavnost v tretjem četrtletju na letni ravni skrčila za 0,5 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Po petih zaporednih četrtletjih gospodarske rasti se je BDP tako v tretjem trimesečju vnovič zmanjšal. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 0,8 odstotka.

Po prvi objavi Eurostata je bil bruto domači proizvod v državah EU za 0,2 odstotka višji kot v predhodnem četrtletju, enako rast pa je dosegel že v drugem četrtletju; nižjo rast kot Slovenija pa so (po dosedaj razpoložljivih podatkih) zabeležile le tri države, pa so zapisali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

Ta podatek kaže, da bo rast ob koncu leta verjetno zelo šibka, še posebej v luči dejstva, da se razmere v območju evra in širšem mednarodnem okolju zaostrujejo. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v ponedeljek ocenila, da naj bi dosegla en odstotek, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa je napovedal znižanje napovedi rasti za letos in prihodnje leto. OECD sicer Sloveniji za 2012 napoveduje le 0,3-odstotno rast BDP.

Domača potrošnja se krči

Rast v Sloveniji še vedno poganja izvozno povpraševanje, vendar pa se izvoz povečuje bistveno počasneje kot v prvi polovici leta. Na letni ravni je rast izvoza dosegla 5,6 odstotka. Ker se je rast uvoza upočasnila še bolj in je znašala le 3,7 odstotka, pa menjava Slovenije s tujino na rast še naprej vpliva pozitivno v višini 1,3 odstotne točke.

Domača potrošnja medtem še naprej ne kaže znakov okrevanja. Na letni ravni se je tako skrčila za 1,9 odstotka, kar je približno v tolikšni meri kot v drugem trimesečju.

V zadnjih štirih četrtletjih primankljaja kar 2,3 milijarde

Čeprav se je pri tem dinamika tekočega trošenja države upočasnila, pa se je zaradi nominalno manjših prihodkov javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju povečal na 456 milijonov evrov, kar predstavlja omenjenih pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). To je sicer manj kot v prvih dveh četrtletjih, a tako je po Flajsovih besedah običajno.

V zadnjih štirih četrtletjih je primanjkljaj znašal 2,3 milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP. S tem smo se znašli v podobnem položaju, kot smo bili na dnu krize v drugem četrtletju 2010, je povzel Flajs.

Na tako visoko raven tekočega primanjkljaja sektorja države v letošnjem letu so po njegovih besedah dodatno vplivale tri izredne transakcije: dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke, prepoznanje terjatev Slovenskih železnic in dokapitalizacija Adrie Airways. Če bo imel letalski prevoznik ob koncu leta izgubo, bodo statistiki za ta znesek kapitalski transfer vanj še povečali.