Slovenske kopalne vode so ustrezne

V poletni vročini se številni odseki na slovenskih rekah, jezerih, ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča, saj je voda javna dobrina, koristi jo lahko vsakdo. Lokacijo kopanja moramo izbirati premišljeno in se zavedati tveganj, ki jih predstavlja kopanje v neustrezni vodi. Evropsko poročilo glede ustreznosti kopalnih voda, ki ga danes predstavlja Agencija za okolje RS, sicer kaže, da smo Slovenci v naravnih kopališčih lahko dokaj mirni.

"Slovenija ima vse vode ustrezne. Glede vseh kopalnih voda se uvršča v zlato sredino med državami Evropske unije. Kar se tiče kakovosti kopalnih voda na morju, pa se Slovenija uvršča celo v sam vrh. Smo edina država, ki ima vse kopalne vode na morju razvrščene v razred odlično, smo stoodstotno odlični. Sledijo nam Ciper in Malta, ki imata oba nekaj nad 99-odstotno odličnost," pojasnjuje mag. Mateja Poje z Arsa.

Kar se tiče kakovosti celinskih kopalnih voda, je Slovenija nekje v zlati sredini. To pomeni, da so vse kopalne vode sicer ustrezne, slabih voda nimamo. Kopalne vode so odseki na morju, rekah in jezerih, kjer se ljudje tradicionalno kopajo. V Sloveniji jih je 48. Ti odseki so na rekah Soča, Idrijca, Nadiža, na Bohinjskem in Blejskem jezeru, na Krki, Kolpi in morju. Tu redno spremljajo kakovost vode.

Naravna kopališča, kopalna območja in divja kopališča

Kopalne vode delijo na naravna kopališča in kopalna območja. Razlika je v tem, da ima naravno kopališče upavljalca, ki je dolžen poskrbeti za urejenost kopališča in za varnost. Torej na kopališču mora biti tudi reševalec, urejeni dostopi v vodo. Država na takšnih kopališčih tudi spremlja kakovost. "Če pa se gremo okopati v enega od 30-tih kopalnih območij, pa to pomeni, da se kopamo v naravnem okolju, kjer dostopi v vodo navadno niso urejeni, lokalne skupnosti sicer tam navadno postavijo sanitarije, koše za smeti, ni pa reševalcev iz vode. Zavedati se tudi moramo, da se kopamo na lastno odgovornost," poudarja Pojetova.

Če pa se gremo kopati na divje kopališče, je zadeva lahko dvomljiva tudi kar se tiče kakovosti vode. Nekatere lokalne skupnosti sicer tudi na teh območjih, kljub temu, da to niso uradno določene kopalne vode, spremljajo kakovost vode. Novomeški laboratorij za okolje in hrano opravlja analize na nekaterih drugih lokacijah na Krki in Kolpi, podobno je tudi na kranjskem in novogoriškem zavodu. Te podatke dobimo na pristojnih občinah.

Na kaj je potrebno na takšnih divjih kopališčih paziti? "Treba je predvsem vedeti, da kopalna voda ni pitna voda. Treba je torej paziti, da se po kopanju vedno tuširamo. Če izberemo divje kopališče, se je pametno ravnati po tako imenovani kmečki presoji; da pogledamo, kaj se v bližini nahaja, če je kakšen izpust. Predvsem fekalije lahko tudi opazimo oziroma jih zavohamo," omeni Mateja Poje z Arsa.

Prav s fekalijami onesnažene prestavljajo tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije, kot so trebušna obolenja, kožne infekcije, vnetja dihalnih poti, očesnih sluznic in ušes. Kvantitativen pokazatelj fekalnega onesnaženja voda so indikatorske bakterije (npr. Escherichia coli, intestinalni enterokoki), katerih izvor je v človeških in/ali živalskih iztrebkih. Prav ti dve bakteriji se kot pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja spremljata na lokacijah, ki so na površinskih vodah namenjene kopanju, medtem ko kakovosti vode na tako imenovanih »divjih kopališčih« ne spremljamo v sklopu državnega monitoringa.

Mikrobiološka ustreznost kopališč na rekah in jezerih

Vseh 27 kopalnih voda na celinskih vodah vse od leta 2010 dalje, ko se je monitoring začel izvajati v skladu z evropsko direktivo, izpolnjujejo minimalne standarde kakovosti po poenotenih kriterijih v državah Evropske skupnosti. Ti določajo, da je kopalna voda ustrezna za kopanje, če je po kakovosti razvrščena vsaj kot zadostna.

Mikrobiološka kakovost vode za razred odlično je dosežena na 12 kopalnih vodah, in sicer na obeh kopalnih območjih na Bohinjskem jezeru (Fužinski zaliv, Ukanc), na vseh petih kopalnih vodah Blejskega jezera, na Šobčevem bajerju, na Nadiži ter na dveh mestih na Kolpi (kopalna območja Adlešiči in Pobrežje - Fučkovci). Dobro kakovost dosega 12 kopalnih voda: kopalna območja Prelesje – Kot, Radenci, Damelj, Učakovci – Vinica, Dragoši – Griblje, Primostek in Podzemelj na Kolpi, kopalni območji Žužemberk in Straža na Krki ter štiri kopalna območja na Soči (Čezsoča, Tolmin I,  Tolmin II, Solkan). Dobra je tudi kopalna voda Sodevci na Kolpi, ki pa je lokalnega pomena in ni vključena v poročilo Evropske komisije. Zadostno kakovost vode določamo na dveh lokacijah: na kopalnem območju Idrijca v Bači pri Modreju ter na Soči vKanalu. Mesto v Kanalu je bilo leto popraj razvrščenokot dobro, medtem ko je stanje na reki Idrijci že dve zaporedni leti zadovoljivo. Glede na razvrstitev v letu 2014 se je kakovost za razred poslabšala na dveh kopalnih območjih (na Kolpi kopalnem območju Dragoši – Griblje ter na Soči v Kanalu), izboljšala pa na Grajskem kopališču (Blejsko jezero) ter na Soči v Tolminu.

barbara.barbic@zurnal24.si