Slovenske banke spet v težavah

Stresnih testov Evropske centralne banke ni prestalo 25 evropskih bank, med drugim tudi NLB in NKBM.

Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je po objavi rezultatov stresnih testov dejal, da posledic za davkoplačevalski denar ne bo. "Pokazalo pa se je, da so bili lanski ukrepi zgolj potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za dokončno okrevanje bančnega sistema," je dejal. "Za dolgoročno izboljšanje, zagon kreditiranja in gospodarske rasti pa bodo potrebni ukrepi na področju lastniškega, poslovnega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja," je opozoril. 

"Če se ti postopki ne bodo čim prej zaključili tako, da bodo lahko podjetja uspešno poslovala in če se okolje ne bo usmerilo v sprejemanje kapitalskih naložb za investicije, namesto dolžnikih, se nam lahko čez nekaj let ponovi situacija, kakšni smo bili priča v prejšnjih letih," je poudarila viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo. 

"Podjetja bi se morala ukvarjati s poslovnim, in ne le finančnim prestrukturiranjem," je opozoril predsednik uprave NLB Janko Medja. Tudi prvi mož NKBM Aleš Hauc je ocenil, da bi bili rezultati testov, če bi ob takšni zadolženosti, kakršno imajo v povprečju slovenska podjetja, masovno kreditirali, še slabši.

NLB in NKBM bi skupaj potrebovali 65,28 milijona evrov

Banke NLB, NKBM in SID banka imajo po osnovnem scenariju kapitalski presežek, po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 NLB in NKBM izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek, kažejo danes objavljeni testi Evropske centralne banke.

NLB bi v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih po celoviti oceni potrebovala še 34,25 milijona evrov dodatnega kapitala. Banka bi obremenitveni test po osnovnem scenariju teh gibanj prestala, tistega po neugodnem pa ne, so pokazali danes objavljeni rezultati.

NKBM bi po drugi strani v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih po celoviti oceni potrebovala še 31,03 milijona evrov dodatnega kapitala. Banka bi obremenitveni test po osnovnem scenariju teh gibanj prestala, tistega po neugodnem pa ne.

SID baka v prihodnjih dveh letih ob zelo neugodnih gospodarskih gibanjih po celoviti oceni ne bi potrebovala dodatnega kapitala. 

Dejanska ocena bo znan čez mesec

Banke imajo do 10. novembra čas, da ECB pošljejo načrte o krepitvi bilanc. Po oceni predsednice nadzornega odbora enotnega nadzornika pri ECB Daniele Nouy pri tem ne gre za izzive, s katerimi se banke ne bi bile sposobne spopasti. "Šlo je za zelo zahtevne teste in zelo neugodne scenarije. Uresničitev takšnih scenarijev ni zelo verjetna," je dodala. Dejanska ocena morebitnega kapitalskega primanjkljaja posamezne banke in potrebnih ukrepov bo tako zares znana šele čez mesec dni. 

Banke, ki tudi po dejanski oceni, ne bodo izpolnile zahtev, bodo imele šest mesecev časa za izboljšanje stanja. Banke, ki so bile neuspešne v simulaciji zelo slabih razmer, pa bodo morale kapitalsko luknjo zapolniti v devetih mesecih.  

V skladu s pričakovanji

Že pred objavo rezultatov so strokovnjaki menili, da testov Evropske centralne banke (ECB) naj ne bi prestalo 25 bank, med njimi naj bi jih deset še vedno potrebovalo dokapitalizacijo, medtem ko je preostalih petnajst težave v vmesnem času že rešilo. Reuters je navajal, da naj bi se med bankami v težavah znašle banke iz Slovenije, Grčije, Cipra in Portugalske. 

Od slovenskih bank so bile pregleda poslovanja deležne NLB, NKBM in SID banka. Padec katerekoli izmed treh bank bi lahko pomenil nove dokapitalizacije. Davkoplačevalski denar je do sedaj že šel v NLB in NKBM, Abanko, Factor banko in Probanko. V zadnjem paketu dokapitalizacij je bilo v NLB vloženih 1,551 milijarde evrov, v NKBM 870 milijonov, v Abanko 243 milijonov, v Factor banko in Probanko pa 445 milijonov evrov.