Pet članic EU, med njimi Slovenija, načrtuje v časih vse večjega zavedanja podnebne krize uvedbo novih subvencij za fosilna goriva, kar ogroža uresničitev evropskih podnebnih ciljev do leta 2030, opozarjajo okoljevarstveni strokovnjaki v novi analizi osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov 28 članic EU.
Analizo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov so opravili strokovnjaki iz organizacij Overseas Development Institute (ODI), Friends of the Earth (FoE) in Climate Action Network (CAN) Europe.
Kljub zavezam, da se napravi križ čez subvencije za fosilna goriva, nobena članica ne poroča celovito o teh subvencijah niti nima načrtov za njihovo opustitev. V številnih načrtih pa subvencije za fosilna goriva sploh niso omenjene, izpostavljajo. Šest držav - Bolgarija, Danska, Francija, Madžarska, Nizozemska in Velika Britanija - po navedbah avtorjev poročila trdi, da pri njih subvencije za fosilna goriva ne obstajajo.
To ni skladno z ugotovitvami Evropske komisije, da vse članice unije namenjajo določeno podporo fosilnim gorivom, in sicer največ Velika Britanija, kjer naj bi z davčnimi olajšavami in proračunskimi transferji za to namenili okoli 12 milijard evrov na leto. Analiza nacionalnih načrtov tudi razkriva, da pet držav - Velika Britanija, Nemčija, Grčija, Poljska in Slovenija - v časih vse večjega zavedanja podnebne krize in kljub drugačnim zavezam izpred desetih let načrtuje celo nove subvencije za fosilna goriva.
Okoljevarstveniki vse članice pozivajo k ustreznemu in usklajenemu navajanju obstoječih subvencij ter k celovitim načrtom za opustitev teh ukrepov v končnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki jih morajo posredovati do konca leta. Vrzel med zavezami iz mednarodnega podnebnega dogovora iz Pariza in dejanskim ravnanjem vlad je vse večja. Opustitev subvencij za fosilna goriva zagotovila sredstva, ki bi olajšala dosego cilja podnebne nevtralnosti, opozarjajo okoljevarstveniki.
