To je že druga slaba sezona v zadnjih dveh letih, je direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole ocenil na današnji novinarski konferenci. Zimsko-pomladna suša je po obilnem majskem cvetenju povzročila predvsem množično odpadanje sadežev, sadni pridelek pa so dodatno oklestili še vročinski vali in poletna suša. Lanski pomladni pozebi je tako sledilo še eno zahtevno sadjarsko leto, je dodal.
Sicer pa posavske sadjarje v pričakovanjih prihodnje sezone skrbijo vse opaznejše klimatske spremembe in bruseljska birokracija. Predvsem predlagano drastično okrnjenje dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev, ki bi lahko v Sloveniji vodilo do popolne prekinitve pridelava sadja in zelenjave, je pojasnil Kozole.
Pristojne in slovenske evropske poslance je zato pozval, naj pri teh ukrepih podprejo zmerno pot, ki bi vodila do tega, da bi lahko v Sloveniji še naprej pridelovali kakovostno sadje in zelenjavo, pri tovrstni hrani pa ne bi bili odvisni zgolj od uvoza pridelkov in izdelkov dvomljive kakovosti, je opozoril.
Sicer pa se Evrosad, ki je pred nekaj leti veljal za največjega pridelovalca visokokakovostnega slovenskega sadja - od katerega je dve tretjini izvozil, zadnja leta vse bolj usmerja na domači trg, v pridelavo različnega sadja in zelenjave ter krompirja.
Pridelavo jabolk je tako s približno devetih desetin oklestil na približno polovico, izvozi pa le še tretjino svojih pridelkov, tako da je zdaj največji slovenski pridelovalec sadja, zelenjave in krompirja.
Čedalje bolj usmerjeni na domači trg
Kozole je napovedal še nadaljnjo širitev nabora pridelkov in še močnejšo usmerjenost na domači trg. Da bi to dosegli, so v podjetju pripravili tudi projekt Evrosadove tržnice in zanj dobili nekaj več kot 40.000 evrov evropske denarne podpore.
Z dvoletnim projektom Evrosad tržnica so po besedah njegovega koordinatorja Boštjana Novaka okrepili sodelovaje s kmetijskimi gospodarstvi in oblikovali kratke prodajne poti. Projekt, ki ga te dni končujejo, pa ima tudi okoljsko noto, je pristavil.
Z njim so želeli doseči lažjo dostopnost in večjo prepoznavnost lokalnih pridelovalcev in njihovih izdelkov. Z njihovim "učinkovitim sodelovanjem" pa so lokalnemu prebivalstvu in javnim zavodom zagotovili dostop do in oskrbo z razširjenim izborom sadja in zelenjave.
Pri projektu je sodelovalo 12 kmetijskih gospodarstev, med drugimi dejavnostmi pa so tržnico z domačimi pridelki in izdelki odprli tudi v Evrosadovi poslovni stavbi v Krškem, je še povedal Novak.
Evrosad ima sicer približno 120 zaposlenih, tem se letno in odvisno od letine pridruži še 100 do 150 sezonskih delavcev. Sodelujejo s 40 kooperanti. Približno 250 hektarjev lastnih površin imajo v Krškem, na Blanci dobrih 85 hektarjev in v Ormožu 116 hektarjev. Dodatnih dobrih 100 hektarjev prispevajo sadjarski kooperanti in približno 275 hektarjev še zelenjadarji.
Spremembe seveda so, a ne zaradi narave same (te spremembe so počasne) temveč zaradi geoteroristov, ki umetno povzročajo suše , poplave, žled. Letos je bilo to njihovo delovanje dokazljivo opazno vsakemu, ki je le malce spremljal satelitske posnetke in gibanje… ...prikaži več zračnih mas - ter se dal poučiti verodostojnim virom, kaj se je dogajalo tudi drugje po svetu. Ja, klimatske spremembe, zelene tehnologije, varna cepiva, hlapčevska politika, skupni imenovalec pa - degenerirani Bruselj. Volili smo pa mi!
Vsak, ki ima vsaj košček zemlje, vrta ali karkoli že, naj posadi kakšno drevo, zanj skrbi (tudi in predvsem zaliva, seveda nosi tudi vodo, če je potrebno), tako kot počnemo normalni in ne mestni friki, ki samo hodijo in čakajo… ...prikaži več po trgovinah ugodno ponudbo, pa bo vsak vsaj delno če ne v celoti samooskrben, tako kot to počnemo običajni, normalni ljudje. In ne samo javkat, česa vse ni in kako je vse drago......
Se obnašamo kot tisti nesrečnež ki je v puščavi umrl od žeje, vodo pa je imel samo v kolenu. nam pa dežuje, poplavlja odnaša voda bregove, da joj prejoj, poem pa 14 dni ni dežja in je suša da je… ...prikaži veče vsega konec. Kaj pa akumulacije vode za poleti.. ah brez veze... kaj pa Mura in Drava ... ah brez veze... pa Sava in savinja... brez veze... Soča tudi brez veze... mi rabimo dež dvakrat na teden da ni potrebno zalivat, fajn bi bilo če bi vseboval že škropivo proti škodljivcem in kaj proti plevelu...