Slovenija najbrž ne bo zahtevala izločitve Vukasa

Po besedah Jožefa Horvata v razpravi ni bilo pomislekov glede priprav na arbitražo, ki bi jih bilo treba izpostaviti, sicer pa je triurno razpravo označil kot izredno dobro in kvalitetno. Govorili so tudi o tem, ali naj Slovenija zahteva izločitev hrvaškega arbitra Budislava Vukasa, k čemur je nedavno pozval profesor mednarodnega prava Marko Pavliha, a sklepa glede tega niso sprejeli. Ker gre za zadeve zaupne narave, več o tem Horvat ni želel povedati.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki se je udeležil seje, je po njej povedal le to, da je potrebno odločitev glede Vukasa sprejeti do 1. marca. Ponovil je svoje osebno stališče, da Slovenija ne bi zahtevala njegove izločitve, saj to po njegovi oceni "ne bi ničesar prispevalo k boljšemu rezultatu pred arbitražnim sodiščem".

Na novinarsko vprašanje, ali bo prišlo do kakih kadrovskih sprememb v pripravljalnih skupinah na zunanjem ministrstvu, je Erjavec odgovoril, da ne. "Mi smo profesionalni in kot veste, sem že na hearingu povedal, da bo slovenska zunanja politika bazirala na profesionalcih," je dodal.

Povedal je še, da so poslance seznanili z vsemi dejstvi in okoliščinami glede arbitražnega sporazuma. Dogovorili so se, da bodo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali, saj je "arbitražni sporazum in odločitev o mejnem sporu s Hrvaško ena od ključnih točk v tem mandatu v slovenski zunanji politiki".

Odbor za zunanjo politiko bo spremljal potek priprav na arbitražo

Horvat je po seji izrazil zadovoljstvo, da se je odbor še pred novo vlado kot prvi seznanil s potekom priprav na arbitražo, hiter sklic seje o tem vprašanju pa utemeljil s tem, da ima odbor veliko novih članov.

Odbor se je sicer že aprila lani seznanil z zaupnimi informacijami o pripravi memoranduma za arbitražo in takrat sprejel sklep, da jih bo vlada s pripravami seznanjala vsaj dvakrat letno.

Z arbitražnim sporazumom sta se državi dogovorili, da bo mejo med državama na kopnem in na morju ter stik Slovenije z odprtim morjem določilo arbitražno sodišče. Postopki so začeli teči 9. decembra lani, državi pa morata sedaj v enem letu pripraviti memorandum s podrobnejšo utemeljitvijo in dokazi svojih stališč. Razsodbo je nato mogoče okvirno pričakovati v dveh do treh letih.