"Slovenija je zaspala"

Nekdanji direktor in partner mednarodnega svetovalnega podjetja McKinsey je danes v Ljubljani spomnil, da je Slovenija, dokler je imela pred seboj velike cilje, dosegala pomembne uspehe, nato pa je zaspala. V državi se je po vstopu v EU, Nato in območje evra razmišljalo, kako bi se pil šampanjec, ne pa, kako narediti korak naprej, je bil kritičen.

Namesto da bi si država takrat zastavila cilj okrepiti konkurenčnost in rast ter začela izvajati ukrepe za to, je zgrmela po lestvici konkurenčnosti, je spomnil.

Slovenija se po štirih letih krize po njegovih besedah sooča s "kvadraturo kroga" oz. posledicami različnih primanjkljajev. Med drugim je zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda, ki zahteva ukrepanje, problematičen pa je tudi zaposlitveni primanjkljaj. Stopnja brezposelnosti ne sme biti med 10- in 15-odstotna, temveč jo je treba spraviti na med pet- in šestodstotno, za kar bi bilo potrebnih 60.000 delovnih mest, je dejal. Potreben je torej koncept za zagon rasti in odpiranje delovnih mest, je poudaril.

V tej luči je primanjkljaj gospodarske rasti za Kraljiča zelo problematičen. Letos je ne bo, negativni rezultati se obetajo tudi prihodnje leto, je povzel napovedi. Za ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji pa potrebujemo triodstotno rast, je pojasnil.

Kako torej iz tega položaja?

Okrepiti je treba konkurenčnost, je zatrdil Kraljič. Za to ima Slovenija še kar nekaj možnosti, je ocenil. Glede na to, da državni dolg ni izrazito visok, nam dopušča še nekaj zadolževanja, ki pa ga je treba vlagati v razvoj, ne pa denimo krpanje bank. Več pa bi bilo treba nameniti tudi izobraževanju, saj bo kakovost bodočega kadra odločilnega pomena, je menil. Vzpostaviti velja tudi bolj prijazno podjetniško okolje, je dodal.

Poleg tega je treba po njegovih besedah sprejeti reforme. Na ta način se lahko zviša bonitetno oceno države in se ceneje pride do svežih finančnih sredstev.

V tej luči se je Kraljič dotaknil tudi predlaganih ukrepov vlade. Te prioritete je treba po njegovem mnenju podpirati, "ne glede na to, ali jo ljubimo ali ne", saj ni več časa, da bi čakali, da pride boljša vlada. Lahko bi namreč znova prišel nekdo, ki bi "packal", kot se je "packalo" doslej.

Nekaj je "fundamentalno gnilega v deželi Kranjski“

Glede predlagane konsolidacije javnih financ je dejal, da jo bo težko doseči le s krčenjem javne porabe, saj naj to nismo pripravljeni, kar pomeni, da bi bilo treba okrepiti dohodkovno stran. Fiskalnega pravila v ustavi ne potrebujemo, saj imamo maastrichtske kriterije, je še pojasnil.

Strinja se, da je sanacija bank nujna, v zvezi s slabo banko pa se je med drugim vprašal, kdo jo bo vodil in koliko nas bo ta rešitev stala. Pogreša transparentne številke glede položaja bank. Če jih centralna banka ni sposobna podati, je nekaj "fundamentalno gnilega v deželi Kranjski," je bil oster. Transparentnost je nujna za zaupanje, je dodal.

Glede ustanovitve Slovenskega državnega holdinga pa je medtem izpostavil, da je lahko pomembna, ni pa nujna. Holding je smiseln, če želimo okrepiti vrednost državnega premoženja, ne pa, da ga razdelimo oz. prodamo. Tudi v primeru te rešitve je potrebna transparentnost, vedeti je treba, katera podjetja bodo sodila vanj, kakšna je njihova vrednost, kakšne so obveznosti, kakšni so stroški, je naštel. Holding bi moral voditi profesionalec, tujec pa bi denimo državo stal pol milijona evrov, kar je v nasprotju s t.i. Lahovnikovim zakonom, je še izpostavil.

Pokojninska reforma je po njegovih besedah pomembna dolgoročno, reforma trga dela pa kratkoročno. Ker je v obeh primerih pomemben konsenz, je treba koncept reform pripraviti v sodelovanju, je prepričan. Potem ko je v sredo glede nujnosti reform dejal, da je ura že 13.30 in ne 12.00, kot je dan pred tem ocenil premier Janez Janša, je danes ocenil, da je ura že 14.30 in da teče proti polnoči. 12.00 je bila ura lani, ko so Janša in sindikati po nepotrebnem zrušili pokojninsko reformo, je dal vedeti.