Finančna oziroma gospodarska kriza je povzročila pravcati beg kapitala z borznega na bančni trg. Še poleti 2007 je medletna rast prilivov v vzajemne sklade znašala več kot 70 odstotkov, lani jeseni pa se je krepko prevesila v negativno smer. Septembra letos je bil obseg sredstev tako za skoraj 28 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani.
Nasprotno pa se povečuje obseg dolgoročno vezanih vlog v bankah, ki so se v obdobju odlivov iz vzajemnih skladov začele krepiti. Od maja tako v medletni primerjavi njihov obseg raste po več kot 20-odstotni stopnji mesečno, pri čemer so se septembra glede na enako obdobje lani okrepile za 35,5 odstotka. V jesenskih mesecih, ko se je začela zaostrovati finančna kriza, je zaznavno tudi umirjanje kreditne aktivnosti slovenskih bank.
V razmerah globalne finančne krize je večina institucionalnih investitorjev preselila sredstva na denarni trg, zdaj pa se odpirajo priložnosti, da počasi in z veliko mero previdnosti znova vstopijo na kapitalski trg, je pojasnjuje vodja sektorja za institucionalne investitorje v Pioneer Investments Francesco Sandrini.
V Pioneer Investments, kjer premoženje institucionalnih vlagateljev predstavlja približno tretjino vsega premoženja v upravljanju, ugotavljajo, da se je raven donosnosti na denarnem trgu zaradi velikih prilivov v zadnjem času znižala. "Zato je zdaj najverjetneje čas za institucionalne investitorje, da počasi in z veliko mero previdnosti razmišljajo o nekoliko večjem prevzemanju tveganj ter vnovičnem vstopu v aktivno upravljano premoženje, seveda ob upoštevanju dejstva, da krize še vedno ni konec," meni Sandrini.
