Slovenci še vedno raje v kampe

Lanska turistična sezona na Hrvaškem je bila rekordna. Na začetku poletja bo Hrvaška postala članica Evropske unije (EU). Kaj pričakujete, kako se bodo na to odzvali turisti iz Slovenije?

Letos bo Hrvaško zagotovo obiskalo več Slovencev, glavni razlog pa je meja, kjer ne bo več gneče. Tam bo le še policija. Kolon ne bo več. To bo velika prednost predvsem za pred- in posezono, konce tedna, praznike ... Predvsem med tistimi, ki prihajajo tudi na krajše oddihe, Slovenci in Italijani, bo Istra še bolj priljubljena.

Slovencev je bilo lani sicer manj kot leto prej ...

To je na splošno sicer res, vendar ne velja za Valamar, kjer jih je bilo v bistvu še več. Verjetno je razlog v tem, da imamo veliko kapacitet v apartmajih in kampih, ki so med Slovenci bolj priljubljeni kot hoteli s štirimi ali petimi zvezdicami. Razloga sta torej že naša ponudba in tudi dejstvo, da je večina naših kapacitet razen tistih, ki so v Dubrovniku, blizu Slovenije. Poreč, Rabac in Krk za slovenske turiste niso daleč.

Kot pravite, Slovencev ne zanimajo hoteli s štirimi, petimi zvezdicami. Kako je z drugimi turisti, kam se bo usmeril hrvaški turizem po vstopu v EU, pripravljate ponudbo za srednji sloj ali za turiste iz višjega sloja?

V Valamarju imamo še vedno nekaj hotelov in apartmajev na ravni dveh zvezdic, vendar so naše investicije v naslednjih dveh letih usmerjene v to, da raven teh kapacitet dvignemo za eno ali dve zvezdici, torej na najmanj tri, zelo pogosto pa tudi na štiri zvezdice. V naslednjem letu načrtujemo tudi odprtje našega prvega hotela s petimi zvezdicami, ki bo v Dubrovniku. Vsekakor razmišljamo in se razvijamo v smeri srednjega ali višjega srednjega cenovnega razreda. Hkrati so tudi gostje vedno bolj zahtevni. Tudi tistim, ki pridejo na počitnice v kamp, danes ni več zadosti, da imajo urejeno samo parcelo in sanitarije. Imamo kar nekaj kampov s štirimi zvezdicami. V kampe že vrsto let veliko investiramo. Na Krku denimo gradimo bazen. Slovenci bodo ostali naši tradicionalni gostje v kampih, kar pa tudi pomeni, da bodo tako kot vsi drugi pričakovali, da gre naša ponudba v korak s časom.

Katere goste pričakujete v hotelu s petimi zvezdicami v Dubrovniku?

V Dubrovnik prihajajo gostje z vsega sveta; v našem žargonu gre za destinacijo “flight in”, torej velika večina gostov pride tja z letalom. Prevladujejo gostje iz Evrope, pa tudi iz Amerike in Japonske. Povečuje se število gostov iz Brazilije, Tajvana in Indije – vsi ti trgi rastejo. V zadnjih letih pa na Hrvaško prihaja tudi veliko Rusov in Ukrajincev.

Torej gostje, ki bodo po vstopu Hrvaške v EU za prestop meje potrebovali vizo. Kako se bo to poznalo v turizmu?
Kratkoročno bo to za nas predstavljalo neko nevarnost, na katero vsekakor moramo biti in smo pripravljeni. Po drugi strani pa vemo, da veliko tujcev, predvsem Rusov, tudi sicer med letom potuje na Hrvaško – poslovno ali kako drugače –, torej že imajo vizo, ki velja vse leto. Kratkoročno pričakujemo manjši osip ali stagnacijo turistov iz Rusije in Ukrajine, v dveh ali treh letih pa se bo to že normaliziralo, ljudje se bodo navadili na vizni režim. V času uvajanja vize za turiste, ki ne živijo v državah članicah EU, za Slovenijo sem delal v Portorožu, zato iz lastnih izkušenj vem, kaj to pomeni. Prvi dve leti je bilo turistov, ki so potrebovali vize, manj, potem pa je šlo spet navzgor.

Ste poskušali na kak način vplivati, da bi bil postopek pridobivanja viz čim lažji?

Na način pridobivanja vize turistični delavci ne moremo vplivati, lahko le lobiramo na ministrstvu, da način pridobivanja viz olajšajo. Sicer pa je družba Valamar malo odvisna od ruskega tržišča, Ukrajine, za nas se ne bo spremenilo veliko. Pričakujoč vstop v EU in uvedbo viz smo naredili redistribucijo na druga tržišča, zato ne pričakujemo padca števila gostov, nasprotno – število nočitev in prihodki v naslednjih letih morajo rasti.

Katere pa bodo po vašem mnenju glavne prednosti vstopa v EU za hrvaški turizem?

Ena od naših turističnih prioritet je kolesarstvo. Tukaj pričakujemo pozitivne spremembe. Naši tuji partnerji, ki so organizirali kolesarske dogodke pri nas, so imeli veliko dela z začasnim uvozom koles, urejanjem papirjev za špedicijo ... Zdaj bo vse to veliko lažje. Še en primer: letos smo kandidirali za organizacijo nekega velikega kongresa avtomobilske industrije. K nam bi bilo treba pripeljati nove avtomobile, prototipe ... Organizator se je odločil, da prireditev organizirajo v državi članici EU – predvsem zaradi dela, ki bi ga imeli z urejanjem začasnih uvozov, administracijo, ki spada zraven. Glede tega bo torej veliko lažje in bomo veliko bolj konkurenčni.

Kaj se bo zgodilo s cenami turističnih storitev?

Ocenjujem, da se kratkoročno cene ne bodo spreminjale. Veliko spremembo je Hrvaška naredila 1. januarja, ko je zmanjšala DDV na gostinske storitve s 25 na deset odstotkov. Sicer pa tudi druge države ob vstopu v EU niso spreminjale cen.

Sprememba se bo zgodila pri davku, ki ga morajo po evropskih zakonih odvajati agencije. Kaj to pomeni za njihov zaslužek?

Turistične agencije bodo imele dodaten strošek; gre za to, da morajo na maržo, ki jo ustvarijo, plačati dodaten davek. Skratka, plačati bodo morali davek na svoj dobiček. Ocenjujejo, da bo njihov zaslužek zato manjši za do največ dva odstotka.

Z vstopom Hrvaške v EU se bodo sprostile tudi številne ovire za letalski promet. Kaj pričakujete, ko bo vaše nebo odprto?

Družba Croatia Airlines je doslej imela določen vpliv na vstop letalskih družb na Hrvaško. Pričakujem, da se bo z odprtjem neba interes letalskih družb, predvsem nizkocenovnih prevoznikov, bistveno povečal, s tem pa pričakujemo večji pritok gostov, ki bodo na Hrvaško prihajali z letali tudi na druga letališča, denimo v Pulj in na Krk, ne le v Dubrovnik.

Sprostile se bodo tudi omejitve pri uvozu hrane. Bodo turisti na Hrvaškem zato kupovali in trošili manj?

Ljudje, ki prihajajo v kampe in apartmaje, so navajeni, da del hrane in pijače prinesejo s seboj, in to bodo počeli tudi v prihodnje. Z vstopom v EU analitiki napovedujejo padec cen hrane v trgovinah na Hrvaškem, tako ali tako pa so vsi mednarodni trgovci (Mercator, Hofer ...) že tukaj, zato ne verjamem, da se bo kaj bistveno spremenilo. Ljudje bodo nekaj prinesli od doma, nekaj pa bodo kupovali tukaj.

Meja se bo odprla tudi za delovno silo; bodo vaši turistični delavci boljše priložnosti iskali v drugih evropskih državah?

Hrvaški se je že zgodil odliv kadra zaradi vojne. Ocenjujem, da se lahko znova zgodi odliv dobrih kadrov v tujino. Če bodo kadri začeli odhajati, je to lahko resen problem – kot rečeno se je v preteklosti že zgodilo, da je Hrvaško zapustilo deset tisoče ljudi. Čeprav je na Hrvaškem 370 tisoč brezposelnih, v turizmu kljub temu obstajajo deficitarni poklici, kot so natakarji, maserji. Kuharja in maserko je zelo težko dobiti. Po drugi strani bo k nam lahko začela prihajati tuja delovna sila, ne da bi za to potrebovala delovno vizo, vendar ne verjamem, da bo k nam prišlo veliko tujih turističnih delavcev. Doslej smo iz tujine v turizmu zaposlovali predvsem vrhunske strokovnjake, ki so pri nas delali z delovno vizo, kot delam tudi jaz.

Slaba postrežba, neprijaznost osebja in podobno so pomanjkljivosti, ki jih velikokrat očitamo hrvaškim turističnim delavcem. Boste s prihodom zahtevnejših gostov to poskušali izboljšati?

Ljudje res dojemajo, da so turistične storitve na Hrvaškem nekoliko pod ravnjo Španije, Italije ali katere druge sredozemske destinacije. Osebno se s tako oceno ne strinjam, tudi zato, ker vem, koliko vlagamo v kakovost storitev v Valamarju. Sem tudi nasprotnik nekih splošnih sodb, ker vem, da so te odvisne od izkušnje gosta. Velikokrat sem bil razočaran v hotelih s petimi zvezdicami in velikokrat navdušen v hotelih s tremi zvezdicami.

Katere goste in zakaj vam odnaša Grčija?

Kaj bi lahko Hrvaška še ponudila. 
Z Grčijo nas pogosto primerjajo. Kar se tiče nastanitev, je Grčija pogosto cenejša od Hrvaške, ima zelo dobro zvenpenzionsko ponudbo, ki pa je dražja od hrvaške . Pri nas pa gre za to, da mala podjetja, ki bi služila z dodatno ponudbo, ne ponujajo storitev, ki bi jih gostje koristili zunaj hotelske ponudbe. Podobno kot v Sloveniji je premalo premalo ljudi prepozna poslovno priložnost. Ljudje še naredijo neko restavracijo, picerijo in podobno – tu pa se kreativnost konča. Hrvaška ima štiri milijone nočitev turistov na leto, zunaj hotelske ponudbe pa nima prav veliko ponuditi.

Bi lahko bili FKK-kampi, kampi za nudiste, hrvaška tržna niša?

Prav na tem področju smo veliko denarja vložili v tržno raziskavo, na podlagi katere smo ocenili, da gre za trg, ki se ne razvija. Sicer ne odmira, se ne zmanjšuje, vendar se ne razvija, stagnira, kar je zanimivo. Zato smo se odločili, da v strateškem razvoju zmanjšujemo število FKK-kampov. Ravno letos smo enega od teh kampov na Krku (Politin) spremenili v tekstilni kamp. Običajno tekstilno 
kampiranje raste.