Ministrstvo za delo. Prosili smo, naj nam pošljejo izvod navodil, ki jih je CSD poslalo 29. aprila lani in iz katerih je razvidno, kako točno in kdaj morajo socialni delavci ukrepati ob zaznavi kakršnekoli oblike nasilja v družini. Namesto tega smo prejeli seznam ukrepov, ki jih pristojni ne izvajajo.
Matic Munc, nekdanji delavec ljubljanskega centra za socialno delo (CSD) Moste Polje, je šokiran, ko smo ga obvestili, da je policija že novembra lani opustila dva primera suma nasilja nad otrokoma v rejništvu. Lani spomladi je namreč ovadil nekdanji sodelavki, ker sta za nasilje vedeli, a ga nista prijavili policiji. Prva delavka policiji ni prijavila obvestila matere, da naj bi bila njena 14-letna hčerka pri rejnici spolno nadlegovana, druga pa ni prijavila pretepanja otroka s strani rejnice, ki je tepež dojemala kot del vzgoje
Obotavljanje pri prijavah
“Prvega primera ne poznam natančno, vem le, da je otrok še v rejništvu. V drugem primeru pa se je strokovna delavka nemudoma odzvala in rejništvo prekinila,” pove direktor CSD Moste Polje Marjan Vončina. Trdi, da je novi zakon o preprečevanju nasilja zaostril nujnost prijav nasilja policiji: “Prej so se socialni delavci glede prijav policiji obotavljali, saj so imeli širšo diskrecijsko pravico, zdaj dileme ni več: nasilje morajo vsakič prijaviti.” “Vončina blefira, saj je bil zakon sprejet že leta 2008,” pa odgovarja Munc.
