"Šla bi tudi v ogenj"

Devet minut adrenalina
Samo devet minut je minilo od trenutka, ko sta policista Mehmed Telalović in Andželko Lučić izvedela, da se v Ljubljanici utaplja moški, pa do trenutka, ko sta ga potegnila ven. Bila sta ravno na terenu, ko so policisti prejeli obvestilo o skoku v vodo. Čeprav je bilo sporočilo namenjeno ekipi iz Most, sta člana Policijske postaje Ljubljana Center pohitela na kraj dogodka, saj sta bila dokaj blizu.

"Ker sva vedela, kje se je to zgodilo, sva šla samoiniciativno. Hitro sva prišla tja, se ustavila pri semaforju, šla peš čez ograjo na zelenico in v vodi zagledala moškega," nam potek reševalne akcije, se je odvijala pred skoraj dvema tednoma, predstavi Lučić. V vodo je skočil Telalović, Lučić pa je oba povlekel ven s pomočjo vrvi.

Čutil ni ničesar
30-letni Telalović se dogodka ne spominja preveč dobro, kar pripisuje adrenalinu. "Jaz se spomnim trenutka, ko sem prišel dol, in nato naslednjega trenutka, ko me je (Lučić, op. a.) ven vlekel. Šele potem, ko sem prišel ven, sem dojel, kako mrzlo je bilo. Prstov, rok in nog nisem čutil. Sploh nisem čutil, da se držim kamna, ko sem prišel iz vode," pravi.

Lučić ob tem opozori na manjšo podrobnost, ki Telaloviću ni ostala v spominu: "Ko je prišel do brega, je že hotel skočiti, pa je rekel: "O ne, čevlji!" Hitro si jih je sezul in potem skočil. Tega se recimo ne spominja."

"Naredil sem tisto, kar je bilo treba"
Temperatura vode je znašala le dobre štiri stopinje Celzija. Policista sta pri reševalni akciji uporabila vrv, saj se jima je to zdela najboljša rešitev v tistem trenutku. K sreči sta hitro in uspešno spravila moškega na breg in ga prepustila reševalcem.

"Mehmed je še kar spraševal, če lahko kaj pomaga, ampak so ga hitro odpeljali na postajo, da se je preoblekel," se še spominja 32-letni Lučić. Njegov dve leti mlajši kolega pa za konec doda: "Jaz sem samo naredil tisto, kar je bilo treba narediti ..."

Skoki in padci se kar vrstijo
Moški, ki si je sredi belega dne poskušal vzeti življenje, je zaradi njune pomoči preživel. Zanimivo, tudi danes sta imela policista pred našim srečanjem opravka s skokom oziroma padcem, a v tem primeru je oseba padla iz šestega nadstropja, ne z mostu. K sreči se ni huje poškodovala. Sicer pa je bil zgoraj opisani "plavalski podvig" za Telalovića prva takšna izkušnja, medtem ko je Lučić že leta 2006 iz Ljubljanice uspešno rešil žensko.

"Jaz lahko zase rečem, da bi šel tudi v ogenj, ker sem tak, da grem z glavo skozi zid (smeh). In na koncu ostane zadovoljstvo, ko pomagaš," pove Lučić, Telalović pa temu le še pritrdi.

Vse je odvisno od tega, kakšen človek si
Kot zanimivost lahko omenimo še pojasnilo policistov, kako bistveno drugače je reševanje osebe, ki se utaplja, v primerjavi z drugimi ponesrečenci.

"Ko imaš enkrat opravka z "mrtvo težo", takrat šele vidiš, koliko je človek težak. Imel je maksimalno 60 kilogramov, a smo ga navzgor vlekli trije. Sploh si ne predstavljam, kako bi bilo vleči nekoga moje teže," se zasmeje Lučić in za konec poda še naslednjo misel: "Ko pride do takih dogodkov, vsak misli, pa saj ste policisti (v smislu, da to morajo narediti). Drži, smo policisti, samo hkrati pa smo tudi navadni ljudje. Če pogledamo primer tistega fanta, ki je bil Junak Slovenije – preprečil je dvojni umor. 'Vsaka mu čast', da gre pri 16 letih delat nekaj, česar marsikdo izmed nas ne bi. V končni fazi je vse odvisno od človeka."