Dolgo vrsta poročil o z neba padajočih žabah, ribah in črvih seže v čase antike. Ohranilo se je kar nekaj poročil rimskega učenjaka Plinija starejšega o žabjem dežju. Navsezadnje že Stara Zaveza omenja kot eno od 10 katastrof, ki so prizadele Egipt, "žabe, ki so prilezle na plan in prekrile Egipt". Druga poročila omenjajo celo padajoče miši, školjke, želve, a tudi paradižnike, lešnike in zelje.
Večino starih pričevanj z apokaliptičnim prizvokom danes ni več možno preveriti, vendar lahko z gotovostjo rečemo, da gre za nesmisel. Predvsem poročila o padajočih žabah se da pojasniti s kolektivnim preseljevanjem dvoživk in lokalnimi "invazijami" pravkar izleženih paglavcev, kar je bilo poznano že zoologom 19. stoletja.
Leta 1918 so prebivalci Hendona, londonskega predmestja, poročali o dežju, med katerim so z neba letele ribe prave peščenke (Ammodytes tobianus). Pojav je takrat v publikaciji Nature pojasnil znanstvenik A. Meek. Zapisal je, da je v morju ob britnaski obali veliko pravih peščenk, ki se združujejo v jate. Izrazil je domnevo, da je eno od teh jat zajela zračna turbulenca, vihar, ki je dvignil jato in jo ponesel nad kopno. Tam je njegova moč popustila, zato so ribe padle na zemljo.
Prav tako je pri dvoživkah predstavljivo, da kakašna zračna turbulenca kdaj preseneti skupino žab med parjenjem ali skupino pravkar izleženih paglavcev in jo ponese v zrak. V prid tej razlagi govori to, da glede na poročila naenkrat padajo pripadniki le ene vrste dvoživk.
Zanimivo je, da obstaja veliko pričevanj o padavinah živali, ni pa pričevanj o tem, kako se sploh živali znajdejo v zraku. Poleg tega ni znano, da bi katera od svetovnih medijskih agencij imela kakšne fotografije ali videoposnetek z živalskimi padavinami novejšega datuma.
Sicer pa niso samo živali tiste, ki padajo na zemljo. Leta 1995 je Moberly v ameriški zvezni državi Missouri prizadel tornado. 200 kilometrov dalje, v mestu Keokuk v Iowi pa so z neba padale pločevinke. Silovit tornado jih je namreč pobral na smetišču pri Moberlyju in jih odložil v Keokuku.
