"Pred leti smo s starši napisali pogodbo o dosmrtnem preživljanju za nepremičnine, katere lastnik sta starša, zato da brat ne bi bil deležen nujnega deleža (imamo tudi konkretno podlago s policijskimi zapisniki, maili ...). Ali je to dovolj ali je potrebno napisati še ''dodatno'' oporoko?
Tukaj pa se sedaj malo zaplete in ne vemo, kaj storiti. Lansko leto me je prizadela možganska kap in možno je, da ne bom ''preživel'' mojih staršev. Trenutno nimam posledic (k sreči), vendar vseeno je večja možnost, da se zadeva ponovi v mogoče najhujši obliki (upajmo, da se ne bo).
Sedaj pa me zanima, kaj se zgodi v primeru moje predčasne smrti z dedovanjem? Vseeno pa želimo, da brat ne bi bil deležen ničesar. Jaz imam hčerko (njuna vnukinja), prav tako pa ima brat dva otroka (tudi vnuka). Jaz in moja družina živimo v svoji hiši.
Brat pa že dolgo časa ne živi v hiši od staršev (ni več dobrodošel), vendar pa tam živi njegova partnerka (nista bila poročena) z dvema otrokoma (vnuka). Starša nočeta, da bi bila česarkoli deležna bratova partnerka (saj v 25 letih bivanja ni prispevala pri hiši in na splošno ničesar, niti ni delala oziroma ne dela s stanovanjem kot dober gospodar). Prosim za nasvet. Hvala."
Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Naj vam najprej pojasnim, da se pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne sme sklepati z golim namenom, da bi se s tem izognili dedovanju nujnih dedičev. V takem primeru se lahko namreč izkaže, da je bila takšna pogodba fiktivna, ki je prikrivala darilno pogodbo, nujni dedič pa bi lahko zahteval njeno razveljavitev.
Če pa se pogodba o dosmrtnem preživljanju izvršuje, tako kot je v njej zapisano, je situacija drugačna in v tem primeru premoženje, ki je predmet takšne pogodbe, ne spada v zapuščino pokojnika.
Sprašujete, kakšne pravne posledice nastanejo v primeru, če bi kot preživljalec po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, preminili?
V takem primeru velja, da preidejo vaše obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju na vašega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju – če ti v to privolijo.
To pomeni, da niso dolžni prevzeti obveznosti in če jih ne prevzamejo, se pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže avtomatično po zakonu (ex lege), vaš zakonec in potomci pa nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.
Tako se vzpostavi prvoten položaj, ko še ni bilo sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Starši lahko prosto razpolagajo s svojo dediščino, seveda upoštevajoč pravila o nujnih dedičih in nujnem deležu, kamor (žal) spada tudi vaš brat.
Seveda bi bilo za vas in tudi za vaše starše najbolje, da bi stvari ostale take, kot so zdaj – pri čemer še enkrat poudarjam, da morate starše tudi dejansko in ne le formalno preživljati (jim pomagati pri vsakodnevnih opravilih, pri oskrbi z zdravili, jim po potrebi dolplačevati domsko oskrbo, ipd.).
Če bi se vendarle pripetilo najhujše, pa bi bilo najbolje, da bi vaša družina nadaljevala preživljanje staršev, tako kot je zapisano v pogodbi. V tem primeru bi premoženje po smrti staršev pripadlo njim.
- Preberite tudi: Kakšna je razlika med darilno in izročilno pogodbo?
Mag. Boštjan J. Turk
Čas je da se ta nujni delež že končno ukine. Odrasel človek bi se moral imeti sam pravico odločiti komu bo dal svoje premoženje.