Za drugo četrtletje je značilno, da so se zmanjšale stopnje rasti skoraj v vseh elementih povpraševanja. Izvozno povpraševanje kljub nekoliko manjši rasti ostaja visoko in je še naprej ključni dejavnik za rast BDP.
"Rast uvoza se je glede na gibanje v predhodnih četrtletjih zelo zmanjšala (3,9‑odstotno povečanje v drugem četrtletju, 9,6‑odstotno v prvem); posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival še bolj pozitivno kot v predhodnih četrtletjih," so sporočili iz Sursa.
Zmanjšalo se je tudi domače povpraševanje, kar je predvsem posledica nadaljnjega zmanjševanja investicij v osnovna sredstva, zmanjšanje pa je bilo še bolj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.
"Upadanje investiranja v gradbene objekte se nadaljuje s podobno dinamiko kot v predhodnih četrtletjih, investiranje v stroje in opremo pa se je v drugem četrtletju letos zmanjšalo po štirih četrtletjih rasti."
Nekoliko se je zmanjšala tudi stopnja rasti končnega trošenja, ki sicer ostaja na približno enaki ravni kot pred letom.
Vasle: potrošnja ne kaže znakov okrevanja
Po pojasnilih direktorja Umarja Boštjana Vasleta gospodarsko aktivnost še naprej spodbuja tuje povpraševanje, domača potrošnja pa v pogojih nadaljevanja zaostrenih razmer na trgu dela in poglabljanja krize v gradbeništvu ne kaže znakov okrevanja. Prav tako še ni prišlo do izboljšanja dostopa do virov financiranja, še pravijo v Umarju.
Izvoz je bil v drugem četrtletju za 8,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, upočasnila se je tudi četrtletna rast, kar so nakazovali že kratkoročni kazalniki mednarodne menjave in upočasnjena gospodarska rast v EU (z 0,8 odstotka v prvem četrtletju na 0,2 odstotka v drugem četrtletju desezonirano).
"Slovenski blagovni izvoz je ob nastopu gospodarske krize beležil enega največjih padcev v EU, od druge polovice leta 2009 je relativno hitro okreval, v drugem četrtletju letos pa se je spodbuda iz mednarodnega okolja umirila," poudarja Vasle.
