V Sloveniji vsako leto povozimo na tisoče gozdnih živali, najbolj na udaru je srnjad. Poleg slednje se pod kolesi največkrat znajde še jelenjad in tudi divji prašiči.
Leta 2016 je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), skupaj z upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije, začela projekt, katerega cilj je bil zmanjšati število tovrstnih nesreč. V ta namen so bila na problematičnih odsekih nameščena zvočna in svetlobna odvračala za divjad.
Modre odsevnike, ki živali odvračajo od cestišč, so v sklopu poskusnega projekta ob robove cest začeli nameščati leta 2016. Do danes je bilo s temi odvračali opremljenih 506 kilometrov cestišč na 482 problematičnih odsekih. Namestili so skoraj 40.000 modrih odsevnikov, nam je pojasnila DRSI.
"Večji del - 401 odsek oz. 418 km, je bil s svetlobnimi odvračali opremljen v sklopu DRSI naročila, v katerem je bilo dodatno opremljenih še 42 odsekov (skoraj 10 km) z zvočnimi odvračali. Manjši del - 14 lokalno izpostavljenih odsekov v skupni dolžini več kot 21 km, pa so z odvračali z lastnimi sredstvi opremile še lovske družine," so sporočili z DRSI.
Skupni stroški namestitve odvračal in priprave študij za njihovo nameščanje ter monitoringov učinkovitosti do danes znašajo 570.000 evrov. Največji delež tega denarja odpade na pogodbo, katere določila so bila realizirana med letoma 2018 in 2020 in je obsegala dobavo odvračal, namestitev, dveletno vzdrževanje in monitoring učinkovitosti izvedenih ukrepov.
V letih 2019/2020 in 2020/2021 se je z monitoringom spremljalo učinkovitost odvračal na odsekih opremljenih v sklopu navedene pogodbe. "Na podlagi primerjave števila povoženih osebkov parkljarjev kot skupine (jelenjad, divji prašič, srnjad) z letnim povprečjem za štiri leta pred namestitvijo odvračal je bilo ugotovljeno, da odvračala najbolj učinkujejo na srnjad. Monitoring je na posameznih odsekih, kot posledica naključnih dogodkov, sicer zaznal nekoliko manjšo učinkovitost odvračal pri divjem prašiču in jelenjadi, a ugotovitve monitoringa za območje Slovenije kljub temu izkazujejo splošno učinkovitost odvračal za skupino parkljarjev," so zatrdili na DRSI.
Povozimo jih manj
In kaj pravijo številke? V letu 2016, torej pred namestitvijo odsevnikov, je bilo do 30. novembra na slovenskih cestah povoženih 3940 osebkov srnjadi, 72 osebkov jelenjadi in 86 divjih prašičev. Pod kolesi so se znašli še štirje gamsi, trije damjaki, dva muflona, štirje medvedi, dva volka in en ris.
"Na podlagi ugotovitev monitoringa je bilo ocenjeno, da je bilo na opremljenih odsekih cest v primerjavi z letnim povprečjem prejšnjih štirih let manj povoženih med 240 in 280 osebkov prostoživečih parkljarjev," so zapisali na DRSI.
"Skladno z navedenim lahko povzamemo, da se je po namestitvi odvračal pomembno zmanjšalo število povoženih parkljarjev, zlasti srnjadi ter da je svetlobna odvračala smiselno nameščati predvsem na območja, kjer v povozu prevladuje srnjad, torej v pretežno odprto kmetijsko krajino, kjer je preglednost in vidnost odsevnikov največja," so še dodali.
Lovska zveza Slovenije je večkrat opozorila, da morajo kljub vsem izvedenim ukrepom k zmanjšanju števila povožene divjadi več prispevati tudi vozniki sami. K temu morajo stremeti z doseldno uporabo prometne signalizacije in zavedanjem, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni.
zakaj niso te "plave odsevnike" postavili Lovska zveza Slovenije zavarovalnice? mogoče zaradi žvenketa cekonov v žepih?
V zadnjih dveh letih od katerega smo/so bili ljudje doma vsaj pol leta zaradi korone
"... da je bilo na opremljenih odsekih cest v primerjavi z letnim povprečjem prejšnjih štirih let manj povoženih med 240 in 280 osebkov prostoživečih parkljarjev, ..." -> s tem stavkom nekaj ni ok ... Nepismeni pisuni.