Finančni analitik Primož Cencelj je malo razočaran nad dejstvom, da bi lahko NLB in NKBM v primeru neugodnega scenarija imeli manko kapitala. Upal je namreč, da slovenske banke ne bodo padle v skupino bank, ki niso prestale testov. Njuna neuspešnost ni veliko presenečenje, saj je bila podlaga napoved gospodarske aktivnosti iz jeseni 2013, ki je bila bistveno slabša od dejanskega stanja.
"V določeni meri je presenečenje, da je podroben pregled kljub podobnemu pregledu v letu 2013 ponovno pokazal na nekatere napačne klasifikacije terjatev, kar je tudi vplivalo na rezultate stresnih testov," pravi Matej Šimnic. Primanjkljaj je po njegovem mnenju zanemarljivo majhen in sta ga obe banki že pokrili v letošnjem letu. Šimnic se strinja, da so bili izvedeni ukrepi v letu 2013 ustrezni, da pa bo potrebnega še nekaj časa, da bodo slovenske banke začele "normalno funkcionirati". Nujne so strukturne reforme in pogoji, ki bodo omogočali prožnost gospodarstva.
"Banke so ravnale pod kritiko"
Ekonomist Sašo Polanec je ocenil, da je scenarij, ki ga je ECB predvidela za Slovenijo preveč negativen. Po njegovem mnenju takšnih padcev ni pričakovati, kar pa ne pomeni, da tovrstni pregledi niso koristni. "Škoda, da stresnih testov in takega načina delovanja ni bilo že pred krizo," pravi Polanec.
Razmere v slovenskih bankah ocenjuje kot zadovoljive, poudarja pa, da so imele banke prej za posojanje preveč ohlapne standarde in so jih prepozno zaostrile. "Škoda je, da jih nismo že prej - na ta način bi preprečili, da bi prišlo do takšnega obsega slabih kreditov," izpostavlja. Če bi imeli pred krizo na voljo tako podrobne informacije o portfelju bank, bi lahko Banka Slovenije prej reagirala. "Centralna banka bi morala opaziti rast obsega kreditiranja v letih 2004, 2005 in dvigniti kapitalske zahteve," pojasnjuje Polanec. Na ta način bi delovala proticiklično, kar bi bilo dobrodošlo.
"Pravzaprav bi to morale početi banke same, a je očitno, da pri napovedovanju, kdo ne bo vrnil kredita, niso bile aktivne in so na sploh ravnale pod kritiko," je kritičen ekonomist. Naše banke tako niso naredile niti matematičnega dela, "da korupcijskih zadev sploh ne omenjam", zaključuje.
Arhar nad luknjo malenkost presenečen
Predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar je rezultate stresnih testov označil za bolj ali manj pričakovane. Ocenjevanje se je izvajalo le tri mesece po zadnjem pregledu bank, zato je zanj zahteva po dodatnih 65 milijon evrov za NLB in NKBM manjše presenečenje. Spomnil je, da sta tako NLB kot NKBM ob koncu lanskega leta po prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dokapitalizaciji izkazovali visoko kapitalsko ustreznost.
Kaj v glavnem počnejo slovenske banke? Monopolno dejavnost brez katere bi shirale: Skrbijo za transfer plač in pokojnin na OR občanov. Brez konkurence!
Zapreti bankirje, ki so podeljevali tovarišijske nepovratne kredite pa bodo banke imele dobiček, ker očitno se še kar podeljujejo omenjeni krediti, je pa res, da te banke niso vredne zaupanja in se čudim tistim, ki še imajo denar v nijih.