Davek na dodano vrednost (DDV) smo iz 8,5 na 9,5 oziroma iz 20 na 22 odstotkov zvišali z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Za leto 2016 pa je bilo predvideno, da se spet začneta uporabljati nižja stopnja v višini 8,5 odstotka in višja 20-odstotna.
In prav to znižanje DDV v javnem pismu od finančnega ministra Dušana Mramorja zahteva sindikat, ki ga vodi Dušan Semolič. "Podaljševanje tega ukrepa bi imelo nadaljnji negativen vpliv na domačo potrošnjo in kupno moč, s tem pa tudi na prihodke gospodarskih družb in bruto domači proizvod. Višji davek na dodano vrednost najbolj prizadene najšibkejše, saj bolj obdavčuje te z nižjimi kot tiste z višjimi dohodki. Pri porabi prebivalcev z nižjimi dohodki je delež nujnih življenjskih potrebščin namreč večji kot pri slojih z višjimi dohodki," svoje stališče, ki bi ga prav lahko pripisali gospodarski zbornici, pojasnjujejo v sindikatu.
dezurni@zurnal24.si
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ostro nasprotujemo predlaganemu podaljšanju in trajni določitvi stopenj davka na dodano vrednost na višji ravni (nižja stopnja 9,5 %, splošna stopnja 22 %), kot sta bili določeni v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A). Zahtevamo, da se kot je bilo predvideno s 1. 1. 2016 ponovno uporablja nižja stopnja v višini 8,5 % in splošna stopnja v višini 20 %.
Podaljševanje tega ukrepa bi imelo nadaljnji negativen vpliv na domačo potrošnjo in kupno moč, s tem pa tudi na prihodke gospodarskih družb in bruto domači proizvod. Višji davek na dodano vrednost najbolj prizadene najšibkejše, saj bolj obdavčuje te z nižjimi kot tiste z višjimi dohodki. Pri porabi prebivalcev z nižjimi dohodki je delež nujnih življenjskih potrebščin namreč večji kot pri slojih z višjimi dohodki.
Madonca ta sindikalist pa je resnično bister za svoj trotovski žep, ker sicer niti ne ve od kje denar in kdo ga z muko ustvarja, a on pa ima brigo samo, kako se bo ta denar delil
Mercator gre vedno bolj dol, Helios potonil, obalni hoteli se bodo vsak čas zvrnili v morje, Fructal gre dol, privat so vse varnostne firme (vprašaj, če kateri varnostnik kjerkoli v Slo dobi regres), .... zelo se trudijo torpedirat Telekom, ....… ...prikaži več funkcionirajo samo take, ki so nastale iz nule, z investicijo, ne krajo, npr. Lidl, Eurospin, Spar, ...
Skoraj vse? Dejstva! Povej kakšen primer!