Vlada je na seznam pomembnih investicij umestila 187 projektov, v vrednosti nekaj več kot 7,7 milijarde evrov. Na seznamu je 22 projektov s področja okolja v vrednosti 310 milijonov evrov, 19 projektov s področja energetike v vrednosti 650 milijonov evrov, veliko projektov s področja prometa v vrednosti 4,5 milijarde evrov. Zadnji sklop projektov predstavlja regionalni razvoj, kamor so vključeni tudi vsi projekti s področja zdravstva, šolstva in kulture. Za ta sklop je predvidenih več kot 2 milijardi evrov. Med investicijami so tudi take, kjer je govora šele o umeščanju v prostor, kar nekaj je takih, ki so izvedljivi v letošnjem letu.
Kot je povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, "zagon investicijskega cikla pomeni tudi nova delovna mesta ne le v gradbenitšvu, ampak tudi drugih panogah povezanih s tem". Vlada bo po njegovih besedah seznam projektov osveževala, to naj bi se zgodilo še pred počitnicami.
Vrstni red izvajanja projektov bo odvisen tudi od tega, ali je finančna konstrukcija že zaprta. Minister je opozoril, da nekateri projekti že imajo zaprto finančno konstrukcijo, a stojijo zaradi birokratskih zapletov. Osnovni namen interventnega zakona in seznama je prav pohitritev začetka izvedbe tistih, ki so pripravljeni, a stojijo.
Minister je že podpisal odlok o ustanovitvi posebne koordinacijske skupine, ki bo bedela nad projekti. Z delom bodo začeli v prihodnjih dneh. Skupina je sestavljena iz predstavnikov agencij, zavodov, uradov, ki so ključni pri pridobivanju dovoljenj. Sodelovali bodo tudi predstavniki investitorjev in resorja, ki je nosilec investicije. Prepričan je, da bo na tak način prišlo do hitrejšega reševanja odprtih vprašanj in hitrejšega sklepanja postopkov. Pričakuje, da bodo pri pridobivanju dovoljenj za projekte potreben čas prepolovili.
Na seznamu je tudi projekt izgradnje NEK 2, ki je bil na seznam nacionalno pomembnih projektov umeščen že v 2006. V tem primetu gre za pričetek postopka umeščanja v prostor. Minister je poudaril, da to ne pomeni, da se je država že odločila o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne.
Projekti se bodo financirali iz skladov, integralnega proračuna, evropskih kohezijskih sredstev, drugih skladov, nekaj tudi iz zasebnega sektorja. Po Vizjakovi oceni bo približno 75 % sredstev javnih, 25 % bo zasebnih virov.
