Novo mesto. Manjši vinogradniki so po besedah Jožeta Žure, predsednika Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, tisti, ki najbolj krčijo vinograde, za kar lahko zadnja leta pridobijo tudi subvencijo. Vinogradniki pa lahko subvencije pridobijo tudi za prenovo vinograda, a jih, kot pravi Žura, premalo izkoristijo.
“Vsak, ki je na leto pridelal od 200 do 300 litrov vina več, kot ga je porabil, je začel vinograd krčiti, kar pomeni, da je sivega trga manj. Večji vinogradniki ne krčijo, zato pa manj odkupujejo grozdje od drugih, kar pomeni, da se količine normalizirajo in da se tako trg grozdja in vina sam regulira,” pojasnjuje Žura.
Jože Žura, predsednik Zveze društev vinogradnikov DolenjskeVinogradniki nimajo nobenih težav s prodajo cvička.
Obnov premalo
“Na Dolenjskem je bilo nekaj povpraševanja po subvencijah za krčenje vinogradov; ocenjujemo, da so v glavnem sekali starejše vinograde, in to manjši vinogradniki – samo en vinograd je bil velik 0,3 hektara,” nam pove Jernej Martinčič, specialist za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto.
Na Dolenjskem. Podatki iz zajema rabe kmetijskih zemljišč za Dolenjsko kažejo, da je tu skoraj 2.500 hektarov vinogradov, podatki registra pridelovalcev grozdja in vina pa za lani izkazujejo dobrih 1.500 hektarov vinogradov. “Vzrok za razliko je majhnost in razdrobljenost vinogradnikov. Vinograde s površino manj kot 0,05 hektara namreč v register ni treba vpisovati,” je pojasnil Jernej Martinčič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.
Obnove vinogradov pa verjetno zaradi tržnih razmer na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ne dosegajo niti ravni reprodukcije, pojasnjuje Martinčič. Na omenjenem območju namreč vinogradniki na leto obnovijo od 20 do 30 hektarov vinogradov, medtem ko bi jih bilo treba po Martinčičevih besedah samo na Dolenjskem obnoviti od 70 do sto hektarov.
Prodor na tuje?
Tega, da bi bilo vina oziroma cvička na Dolenjskem kdaj preveč, se v zvezi društev vinogradnikov ne bojijo. “Ko nam bo na tuji trg uspelo prodati zgodbo o cvičku, o njegovi zdravilnosti – kajti ljudje dandanes kupujejo zgodbo, bo lahko dolenjskega posebneža še premalo,” napoveduje Žura. Ko bo z blagovno znamko cviček na tujem uspelo enemu vinogradniku, bo pot odprta tudi za druge.
Kot pravi, ciljajo na švicarski trg, pa na ruskega in hrvaškega, ko bo ta v Evropski uniji. “Takrat pa se bomo znova ukvarjali z bojaznijo, da ne bi steklenic polnili s čim drugim, ko bo cvička zmanjkalo,” dodaja.
