aprila bo objavljen razpis za črpanje petih milijonov evrov iz programa Pokolpja.
Napoved izgube 700 delovnih mest v Secopu je za en teden pospešila sprejem ukrepov razvojne podpore Pokolpju, a ti za reševanje akutne belokranjske brezposelnosti niso dovolj, so prepričani mnogi.
Preden se je zgodilo
"Ti ukrepi so bili pripravljeni, preden se je zgodil Secop, zato bi vlada morala sprejeti še kakšen ukrep, sicer bo stanje kritično," nam je povedal Peter Černič, vodja belokranjskega dela tako imenovanega menedžementa za Pokolpje. Da program Pokolpja ni rešitev položaja, ki je zaradi odločitve Secopovih lastnikov čez noč še poslabšal gospodarske in zaposlitvene možnosti v Beli krajini, meni tudi Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj, "bo pa sprejeti program razmere vsekakor omilil".
Zakon. Belokranjski župani so jeseni leta 2009 na vlado naslovili protest in ji predlagali, naj krepko razmisli o sprejetju razvojnega zakona za Belo krajino. Mojca Čemas Stjepanovič, ki je na županskem mestu nasledila predlagatelja Andreja Fabjana, je še vedno prepričana, da bi takšen zakon morali dobiti: "Če bi vlada želela hitro pomagati, bi sprejela belokranjski zakon. Ta bi moral biti v delu, ki zadeva olajšave, še boljši, kot je prekmurski."
Večina od 290 milijonov evrov bo namenjena za prometno infrastrukturo, med preostalimi pa je ukrep spodbujanja konkurenčnosti, težak 20 milijonov evrov, od katerih bo letos mogoče počrpati pet milijonov evrov. Ti ukrepi naj bi po Černičevih besedah v naslednjih šestih letih prinesli 400 novih delovnih mest.
Vsi ne bodo zmogli
Čeprav so že pripravili nabor podjetij, ki se bodo prijavila na letošnji razpis, Černiča skrbi kratek rok, saj bo denar treba počrpati do konca oktobra. "Program je pripravljen tako, da so odprte možnosti na vseh področjih, a težava je tudi, ali bodo podjetja, ki bodo želela kandidirati, imela potrebni delež lastnega kapitala," je dodala Čemas Stjepanovičeva.
Rešitev: davčna oaza?
Ob vprašanju, ali ne bi bila najhitrejša rešitev belokranjskih gospodarskih težav spremeniti Belo krajino v slovensko davčno oazo, se je Renata Brunskole, predsedujoča Območnemu razvojnemu partnerstvu Pokolpje, nasmehnila: "Ja, to si lahko le želimo." Kot je dodala, je razveseljivo že to, da sta Bela krajina in Kočevska zdaj uvrščeni med problemska območja, kar pomeni prednost pri kandidiranju na razpise.
