Duševnost. Psihiatrične bolnišnice so še vedno totalne institucije, ob 130-letnici slovenske psihiatrične službe in prve psihiatrične bolnišnice v Sloveniji opozarja skupina Iz-hod. "V tujini že imajo skupnostne centre, centre za mentalno zdravje, ki so bolj humane in za ljudi primernejše oblike zdravljenja. Pri nas pa še vedno prevladuje zapiranje v institucije," pojasnjuje Monika Bohinec.
"Temu težko pritrdim, saj imamo 50 tisoč ambulantnih pregledov in samo tri tisoč hospitalizacij," odgovarja Bojan Zalar, generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana.
"Naš cilj je obravnavati čim več primerov ambulantno in nobene posebne želje nimamo zapirati in hospitalizirati," razloži. Ne nazadnje hospitalizacija pomeni strošek, doda, "so pa določene motnje, ki zahtevajo hospitalizacijo". Pojasni, da so to primeri, ko pacient ogroža svoje ali tuje življenje in ko se sam želi zdraviti, ter akutne psihoze z motnjo zaznavanja in diliriji. "Zaradi alkoholizma se lahko zdravi tisti, ki to hoče in je za to motiviran," pristavi Zalar.
Prihodnost: telemedicina
Med načrti za prihodnost Zalar omenja uvajanje tako telemedicinskega pristopa (zdravstvene storitve na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, med drugim konzultacije in terapije na daljavo) kot tudi radioloških metod in genetskih laboratorijev. Že zdaj pa krepijo tudi psihoterapevtsko dejavnost.
