Gantar je očitke zavrnil ter pojasnil, zakaj na njihovo zahtevo ni sklical izredne seje o kreditiranju projekta v Stožicah s strani Nove ljubljanske banke.
Kot pravi, DZ ne more razpravljati o posojilu, ki ga banke dajo zasebnikom. To je po njegovem mnenju enako, kot če bi "državljan Jože Novak šel v banko in si najel stanovanjsko posojilo, v državnem zboru pa bi imel političnega sovražnika, ki bi sklical izredno sejo in zahteval, da banka temu Jožetu Novaku ne da posojila".
V Zaresu zahtevo SDS in SNS za razrešitev predsednika DZ Pavla Gantarja vidijo predvsem v luči prihajajočih lokalnih volitev. Tarča zahteve tako ni Gantar, ampak ljubljanski župan, ki da je trn v peti SDS, je na novinarski konferenci povedala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem.
Izredno sejo bi bilo denimo mogoče sklicati le v primeru, če bi bila v projekt Stožice vmešana javna politika ali bi šel v ta namen en sam evro iz javnih sredstev.
Očitke poslancev SDS, da ščiti klientelizem in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pa je Gantar ocenil kot smešne.
"Na mene in na Zares letijo obtožbe, ker želimo na neki način dejanšizirati slovensko gospodarstvo, z vsemi vplivi, klikami in povezavami, ki so nastale v času vladavine Janeza Janše," je prepričan predsednik DZ.
Tanko mu očita "segregativno politiko"
Skupina 31 poslancev SDS in SNS je namreč danes vložila predlog za razrešitev predsednika DZ. Vodja PS SDS Jože Tanko Gantarju očita "segregativno politiko" , saj naj bi s koalicijskimi zahtevami ravnal povsem drugače.
Postopek za zamenjavo je že v sredo napovedal predsednik SDS Janez Janša, ki je Gantarju očital protiustavno ravnanje. Predsednik državnega zbora pa je vse to ocenil kot del pritiskov opozicije, katerih namen je ''funkcionalizirati predsednika državnega zbora v njihove politične koristi".
SNS z ovadbo na prvega moža DZ
Slovenska nacionalna stranka je Gantarja zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Pod ovadbo je podpisan prvak SNS Zmago Jelinčič.
Gantar ovadbe še ni prejel in je zato še ne more komentirati.
V državni zbor spustil oborožene policiste
Iz obrazložitve je razvidno, da si je Gantar ovadbo prislužil, ker naj bi v državni zbor dovolil vstop oboroženim policistom.
9. marca je namreč skupina policistov preiskala prostore poslanske skupine SNS v državnem zboru. V ovadbi SNS poudarja, da 14. člen pravil hišnega reda državnega zbora določa, da v zgradbo parlamenta ni dovoljeno vnašanje strelnega orožja. Osebe, ki nosijo orožje, ga morajo ob vstopu v državni zbor prijaviti in ga predati enoti za varovanje. In ravno tu tiči razlog za podano ovadbo.
''V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo prepričani, da je za dogodek, ko je bilo policistom dovoljeno z orožjem vstopiti v prostore Državnega zbora, neposredno odgovoren gospod Pavel Gantar glede na funkcijo, ki jo opravlja. Zavestno je namreč kršil 14. člen notranjega akta državnega zbora in pri tem, ko je dovolil policistom, da oboroženi vstopijo v stavbo Državnega zbora, prestopil meje uradnih pravic in zlorabil svoj uradni položaj,'' so pojasnili v obrazložitvi ovadbe.
9. aprila obsežna preiskava
Spomnimo, policisti so prostore SNS v parlamentu preiskali v okviru obsežne akcije, med katero so preiskovali tudi prostore ministrstva za kmetijstvo. Povod je bila politična trgovina med nekdanjim kmetijskim ministrom Milanom Pogačnikom in Jelinčičem. V zameno za zaščito pri interpelaciji naj bi Pogačnik Jelinčiču priskrbel zemljišče za letalski muzej v Murski Soboti. Tistega dne so pridržali tudi poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki so ga ujeli, medtem ko naj bi prijemal podkupnino.
SNS z ovadbo tudi nad Kresalovo in Zalarja
Poslanska skupina SNS je že aprila ovadila Katarino Kresal in Aleša Zalarja, in sicer "zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja dajanja podkupnine". Poleg omenjenih dveh so kazensko ovadili še "neznane ostale storilce".
Svojo odločitev so utemeljili s tem, da je LDS ponudil "drugo korist predsedniku Vlade Republike Slovenije gospodu Borutu Pahorju, da bi ta v mejah svojih pravic drugače uporabil svoj položaj", s tem pa so kršili kazenski zakonik.
Jelinčič namreč meni, da gre v tem primeru za identično zadevo, kot je očitana njemu samemu v primeru gradnje letalskega muzeja.
