Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili priporočila in usmeritve, kako ravnati s pitno vodo in živili ob napovedanih izrednih meteoroloških in hidroloških razmerah. Med ključnimi ukrepi izpostavljajo prekuhavanje pitne vode. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa izpostavljajo tudi skrb za živali.
Zoper širjenje bolezni
Prekuhavanje vode je nujen ukrep, s katerim lahko izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode, je na spletni strani izpostavil NIJZ. S pravilnim prekuhavanjem lahko namreč uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni in ki se prenašajo z vodo. Ob tem je za prebivalce ključno, da stalno spremljajo obvestila upravljavca vodovoda glede morebitnega prekuhavanja pitne vode ter dosledno upoštevajo navodila, v kolikor je ta ukrep izdan.
Pri prekuhavanju je priporočeno, da voda vre tri minute, če je motna, pa jo predhodno zbistrimo z usedanjem, nato pa filtriramo skozi več plasti čiste, prelikane tkanine ali čist papirnat filter. Takšna voda je uporabna 24 ur, v izjemnih okoliščinah pa tudi do 48 ur, če je hranjena na hladnem, so pojasnili na NIJZ.
Ob izdanem ukrepu je treba prekuhavati vodo za pitje in pripravo hrane, vključno s pripravo toplih in hladnih pijač ter ledenih kock, vodo za pranje sadja in zelenjave ter vodo za umivanje zob. S prekuhano vodo vedno pripravljamo tudi hrano in napitke za dojenčke, po potrebi tudi za bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo. V primerih, ko je prekuhavanje vode težko izvedljivo ali nepraktično, pa namesto prekuhane uporabimo embalirano pitno vodo, navaja NIJZ.
Previdno tudi z živili
Na spletni strani so pripravili tudi priporočila za ravnanje z živili ob poplavah. Obvezno je treba zavreči živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, vsebujejo tujke, so plesniva ter pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane. Prav tako je treba zavreči živila v poškodovani stekleni embalaži in živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, saj praviloma velja, da kemičnih snovi, na primer naftnih derivatov, ne moremo sprati z živil. Odstraniti je treba tudi razlito in razsuto hrano, da ne privablja glodavcev in mrčesa.
Pri čiščenju prostorov po poplavah je tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, zato NIJZ priporoča, da v delo ne vključujmo oseb, ki so dovzetnejše za okužbe, kot so otroci, starejše osebe, nosečnice in kronični bolniki. Priporočajo tudi uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme ter dosledno umivanje in razkuževanje rok.
Stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami pa nudijo tudi ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi, dodajajo. Zaprte prostore, ki so bili poplavljeni več dni, zato obravnavamo, kot da so onesnaženi s plesnimi, pri delu v takih prostorih pa uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna obrazna maska tipa FFP3, gumijaste rokavice in zaščitna očala, so med drugim opozorili.
Skrb za živali
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so opozorili, da je treba ob predvidenih izrednih vremenskih razmerah poskrbeti tudi za živali. Nameščene morajo biti v suhem prostoru ter imeti na voljo ustrezno krmo in vodo, so zapisali v sporočilu za javnost.
V primeru spremembe zdravstvenega stanja živali naj rejci obvestijo veterinarja, v primeru pogina pa veterinarsko-higiensko službo. Če ne morejo ustrezno poskrbeti za svoje rejne ali hišne živali, naj o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite, so dodali.
No in kaj se je dejansko zgodilo od rdečega alarma in strašenja??? Banda!!!
Seveda, Jajotove vernike je treba opozoriti na slovenski potop!
Objavljajo samo opozorila, nobenih proaktivnih napodkov pa, za preprečevanje posledic ujm in škode..