Se bodo najmanjši evrski kovanci poslovili?

Na podlagi rezultatov javnega posvetovanja, v katerem so med drugim sodelovali predstavniki podjetij, potrošniških organizacij, nacionalnih organov, bank, kovnic in centralnih bank evrskega območja, v Bruslju predlagajo štiri možne scenarije.

1. Vse ostane tako, kot je

Prvi je ohranitev trenutnega stanja. Najmanjše evrske kovance bi tako še naprej izdajali na podlagi trenutnih zakonskih podlag, tehničnih specifikacij in postopkov kovanja.

2. Drugačno kovanje

Kot drugi scenarij v Bruslju ponujajo izdajanje kovancev z nižjimi stroški kovanja, na primer z uporabo drugačnih materialov ali z izboljšanjem učinkovitosti kovanja. Trenutno namreč stroški izdajanja teh kovancev močno presegajo njihovo vrednost, skupna razlika med stroškom kovanja in nominalno vrednostjo teh kovancev pa znaša 1,4 milijarde evra.

3. Hiter umik

Tretji predlog komisije je hiter umik kovancev iz obtoka v okviru jasno določenega obdobja.

4. Postopen umik

Četrti predlagani scenarij pa je postopno zmanjševanje količine teh kovancev v obtoku, kar bi sčasoma privedlo do opustitve. Cene proizvodov in storitev bi bile namreč določene tako, da bi se te najmanjše evrske kovance uporabljalo le za plačevanje zaokroženih vsot.

Odločila bo javnost

Evropska komisija je v analizi upoštevala stroške izdelave in izdaje kovancev ter odnos javnosti do njihove uporabe. V kolikor se bo v nadaljnji javni razpravi s predstavniki članic območja evra in drugimi deležniki o predlaganih scenarijih oblikovalo prevladujoče stališče, bo Evropska komisija pripravila ustrezne zakonodajne predloge.

Izdajanje kovancev skupne evropske valute je sicer v pristojnosti članic območja evra. Te so od januarja 2002 izdale 45,8 milijarde kovancev za en in dva evrska centa, kar znaša 137 kovancev na prebivalca območja evra.