Zasebni sektor je sicer že sedmi mesec zapored ustvarjal delovna mesta, a je bilo 71 tisoč novih zaposlitev manj od pričakovanj analitikov in premalo za upad brezposelnosti.
Po ocenah ekonomistov je namreč tista meja, nad katero se brezposelnost začne zniževati, 200 tisoč novih zaposlitev. Julija se je sicer izteklo 143 tisoč začasnih zaposlitev za potrebe popisa prebivalstva, javni sektor pa je ukinil 202 tisoč delovnih mest. V maju je ameriško gospodarstvo po popravljenih podatkih pridobilo 432 tisoč delovnih mest, v juniju pa jih izgubilo 221 tisoč.
Slabše od pričakovanj
Skupno število delovnih mest v ameriškem gospodarstvu se je tako zmanjšalo za 131 tisoč, kar je slabše od pričakovanj analitikov, po katerih naj bi zmanjšanje znašalo zgolj 87 tisoč. Napovedovali so namreč okoli 90 tisoč novih zaposlitev v zasebnem sektorju.
Vse skupaj je bilo v ZDA julija okoli 14,6 milijona brezposelnih, kar je bilo za 8,4 milijona več kot ob začetku krize decembra 2007, trenutna dinamika okrevanja ameriškega gospodarstva, še posebej domače porabe, pa ni dovolj močna, da bi se razmere na trgu dela korenito izboljšale.
Stopnja brezposelnosti v ZDA je julija znašala 9,5 odstotka, od tega med moškimi 9,7 odstotka in med ženskami 7,9 odstotka. Med posameznimi etničnimi oziroma rasnimi skupinami je bila najnižja pri Američanih azijskega porekla (8,2 odstotka) in pri belih Američanih (8,6 odstotka), medtem ko je bila bistveno višja pri Hispanoameričanih (12,1 odstotka) in Afroameričanih (15,6 odstotka).