Rešitve. “Ideja je utopična,” ekonomist Aleksandar Kešeljević odgovarja na vprašanje, ali bi Slovenija lahko prešla na pokojninski sistem tako imenovanih individualnih računov. Z njim bi bila višina pokojnine odvisna izključno od vplačanih sredstev. “Dejavne populacije v prehodnem obdobju ni mogoče dvojno obremeniti: da za svojo pokojnino vplačujejo na svoj račun, poleg tega pa prispevajo za pokojnine upokojenih,” opozarja Kešeljević.
Aleksandar Kešeljević, ekonomistNapaka pokojninske reforme je, da ne poskuša najti novih finančnih virov.
Ekonomist Janez Šušteršič pa individualne pokojninske račune podpira: “To bi pomenilo, da se sistem, ki ga imamo zdaj, ukine. Nove obveznosti ne nastajajo več.” Rešitev za to, od kod plačevati pokojnine, ki bi jih država morala izplačevati po starem, pa vidi “v zadolževanju ali prodaji državnega premoženja”.
Virtualni računi
Druga možnost je uvedba tako imenovanih virtualnih ali navideznih pokojninskih računov. “To pomeni, da vsakdo ve, koliko je vplačal in koliko bo dobil, še vedno pa se pokojnine drugih financirajo iz sprotnih prispevkov,” pojasnjuje Šušteršič. Kešeljević dodaja, da se sicer že s podaljševanjem let za izračun pokojnine ter sistemom bonusov in malusov vzpostavlja tesnejša povezava med vplačanimi prispevki in pokojnino. Je pa po njegovem mnenju slabost reforme, da gre zgolj za friziranje sistema – podaljševanje delovne dobe. “Ne poskušajo pa najti dodatnih virov. Starejši imajo veliko premoženja, predvsem v nepremičninah,” meni.