Sabotaža ali subvencija bogatim

Številne občine še vedno niso sporočile pravih podatkov o tem, katera zemljišča so primerna za gradnjo stavb, med njimi tudi Mestna občina Ljubljana. Kot zazidljivo tako ni označeno niti zemljišče, kjer naj bi stala severna mestna vrata, čeprav že ima pravnomočno dovoljenje in so že skopali gradbeno jamo. Dobrih 1.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče je zato vredno le slabih 51 tisoč evrov, čeprav ga je stečajni upravitelj najprej prodajal za več kot pet milijonov evrov, zdaj pa naj bi bilo po besedah župana Zorana Jankovića prodano za 1,35 milijona evrov.

To je sabotaža županov

"Stavbe so bile popisane, zemljišča pa ne, in to bi morale storiti občine. Občine sprejemajo prostorske načrte in imajo podatek, ali so parcele komunalno opremljene. Če bi imeli voljo, bi to naredili z levo roko," pravi nepremičninski strokovnjak in član vladnega sveta za nepremičninski davek Franci Gerbec. Dodaja, da je po njegovem mnenju to, da tega niso storile, prikrita sabotaža županov proti državi.

Kot so pojasnili na Geodetski upravi RS (Gurs), je podatke o zazidljivih parcelah poslalo 164 občin, kar pomeni, da 48 občin ni poslalo nobenih podatkov.

Ker prej opisano zemljišče ni označeno kot zazidljivo, je malo vredno, lastnik pa bo plačal le 250 evrov davka. Pri vrednosti 1,35 milijona evrov, ki jo je omenjal Janković, bi država dobila 6.750 evrov davka ali skoraj 30-krat toliko, kot ga bo zdaj.

Kot opozarja Gerbec, je od obdavčitve zazidljivih zemljišč predvidenih 30 milijonov evrov davka, ki so zdaj pod vprašajem, poleg tega pa neodzivnost občin "lastnike istovrstnih nepremičnin v različnih občinah postavlja v popolnoma neenakopraven položaj. Nekdo bo nagrajen z nizkim davkom, kar prinaša korupcijska tveganja, na kar je župane z dopisom opozorila tudi komisija za preprečevanje korupcije," pravi Gerbec.

Lastnik tisoč kvadratnih metrov velike parcele v bližini Kamnika, katere vrednost je ocenjena na 120 tisoč evrov, bo tako moral plačati 600 evrov nepremičninskega davka, kar je dvainpolkrat več kot lastnik pol večje zazidljive parcele v središču Ljubljane, ki je vredna več kot milijon evrov.

Podobnih primerov v Ljubljani kar mrgoli. Kot zazidljivo ni opredeljeno niti zemljišče, kjer je nekdaj stal Šumi. Čeprav ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, je kvadratni meter zemljišča v strogem centru zato ocenjen na 33 evrov. V okolici Kamnika je zazidljivo zemljišče brez gradbenega dovoljenja vrednoteno na 120 evrov za kvadratni meter. Podobna kot pri Šumiju je cena zemljišča za gradnjo Kolizeja, Nuka II, severnih mestnih vrat II, 14 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče Bežigrajski dvor II pa je vredno vsega 330 tisoč evrov ali 23 evrov za kvadratni meter. Še precej cenejše, 2,9 evra na kvadratni meter, pa je zemljišče, na katerem naj bi propadli Vegrad gradil študentski kampus, za kar je prav tako že bilo izdano gradbeno dovoljenje.