Peter Pogačar, ministrstvo za deloTudi če bi čez noč zaposlili vseh 60 tisoč brezposelnih, še zdaleč ne bi pokrili luknje v pokojninski blagajni.
"Nekaj držav EU ima sistem, osnovan na individualnih računih, čeprav se po letu 1999 za to ni odločila nobena država na novo," je na pogovoru o pokojninski reformi, ki ga je organizirala vlada in kjer so bralci sproti pošiljali vprašanja, povedal ekonomist Tine Stanovnik.
Dodal je, da so individualni računi virtualni, sistem sam se financira podobno kot zdaj, pojavljajo pa se težave, saj veliko ljudi ostane z zelo nizkimi pokojninami. Poleg tega naj bi sistem, kjer bi vsak posameznik plačeval za svojo pokojnino, potreboval zelo dolgotrajne priprave in velike posege v obstoječe sisteme.
Tine Stanovnik, ekonomistZ izgubami zaradi tajkunskih kreditov bi pokrili eno leto izgub v pokojninski blagajni.
Samostojni podjetniki več po 2018
Kot je povedal Peter Pogačar z ministrstva za delo, dodatnih stroškov za samostojne podjetnike z uvedbo novega sistema zaradi krize ne bo do leta 2018. Takrat se bodo prispevki povišali nekaterim samostojnim podjetnikom, ki te plačuejo po minimalni stopnji.
Zvišanje prispevne "stopnje ni mogoče"
"V sloveniji ne boste našli ekonomista, ki se mu bo zdel dvig prispevne stopnje dobra ideja," je povedal Stanovnik. "Stroški dela so že zdaj previsoki, dvig prispevne stopnje bi izjemno vplival na nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti," je še povedal.
Pogačar je dodal, da bi bil tak pristop "nepravičen do aktivnih generacij", poleg tega pa za pokritje primanjkljaja ne bi bil dovolj niti "dvig za deset odstotkov".
Glede vprašanja, zakaj tako kot v Avstraliji ne uvedemo enakih pokojnin za vse, sta gosta povedala, da gre za povsem drug pokojninski sistem, ki močno temelji na lastnem vplačevanju v drugi steber, pokojnine se začejo izplačevati šele po 65. letu in so zelo nizke.
Peter Pogačar, ministrstvo za deloZa enega upokojenca bi morala plačevati dva zaposlena, danes pri nas to breme pade na 1,6 zaposlenega. Če deset ljudi upokojimo, to pomeni, da bi morali s stališča vzdržnosti sistema zaposliti 20 mladih.
Dokup do pet let
Z novim zakonom bo vsak lahko dokupil do pet let delovne dobe ne glede na razlog. Strošek dokupa bo znašal toliko, kot znaša prispevna stopnja za celo leto dela. Za osnovo pa se bo vzelo zadnje leto plačevanja prispevkov.
Gosta sta še povedala, da rešitve ni le v bolj doslednem pobiranju pokojnin, saj so ti stroški glede na celotne stroške pokojninske blagajne praktično zanemarljivi. Poleg tega sta poudarila, da sprememb za invalide druge kategorije, ki imajo pet let do upokojitve, ne bo. Osebe, ki se bodo odločile delati tudi po tem, ko bi se lahko upokojile, bodo prejele 20 odstotkov pokojnine.
Zavrnila sta tudi izračun, da bo daljša delovna doba vplivala na večjo nezaposlenost mladih, saj naj bi bil odstotek dejanskega nadomeščanja starejših delavcev z mladimi zelo majhen.
