V Afganistan, kjer že od leta 2001 poteka operacija Nata proti talibanskim upornikom, se sredi oktobra za pol leta odpravlja 90 pripadnikov 14. slovenskega kontingenta. Slovenska vloga urjenja afganistanske vojske pod okriljem Isafa bo odslej precej vidnejša, saj bodo naši vojaki prvič vodili svoj lastni OMLT (Operational Mentor and liaison Team – v prevodu: operativna skupina za mentorstvo in povezavo). Dosedanji kontingenti so namreč delovali le znotraj tujih, nazadnje italijanskega OMLT.
Tveganje za žrtve se povečuje
Večja odgovornost pa bo za slovenske vojake pomenila tudi večje tveganje. Slovenski inštruktorji bodo namreč odslej z afganistanskimi vajenci hodili tudi na teren, kar je naloga, ki so jo v dosedanjem obsegu nalog prepuščali drugim. "Verjetnost neposrednega stika z uporniki bo odslej zagotovo večja," je za Žurnal24 napovedal obramboslovec Klemen Grošelj.
Poleg tega bo morala biti znotraj kontingenta v pripravljenosti vedno posebna enota, ki bo lahko v nujnih primerih priskočila na pomoč napadenim inštruktorjem in vajencem na terenu, pojasnjuje Grošelj. "Doslej smo imeli srečo, upam, da bo tako še naprej," pa odgovarja na vprašanje, ali mora biti slovenska javnost z dodanim tveganjem pripravljena na tragične vesti iz nemirne države.
Zloglasni svaruni prvič na misijo
Ob tem Grošelj napoveduje, da se bodo zaradi večje izpostavljenosti podobno kot pri predstavnikih primerljivih tujih kontingentih zagotovo tudi pri slovenskem pokazale potrebe po dodatni opremi in zaščiti. Simon Korez, tiskovni predstavnik Slovenske vojske, je sicer za Žurnal24 potrdil, da bodo v Afganistanu svoj ognjeni krst doživeli oklepniki 8x8 svarun (patria).
Sestavni del 14. kontingenta je tudi 11 pripadnikov ameriške Nacionalne garde iz Kolorada. So povsem izenačeni v nalogah in odgovornosti s slovenskimi pripadniki in ne gre za nikakršen nadzor s strani ZDA, zatrjuje Korez.
Na meji z Iranom
Tako kot doslej bo 14. kontingent delo opravljal v relativno mirni provinci Herat, bo pa glavnina pripadnikov nastanjena v novi bazi Šindad ob meji z Iranom. "Upam, da Američani te baze ne bodo uporabljali za čezmejno delovanje," to dejstvo komentira Grošelj, "saj bi lahko Slovenci postali kolateralna škoda, kar bi imelo katastrofalne posledice za slovenski odnos do Afganistana, pa tudi Nata."
