Bivši poslanec SDS zagnal preplah pred ekološko katastrofo

V Litiji se nahaja Rudnik Sitarjevec. V njem so do leta 1965 kopali rudne minerale, med njimi galenit, sfalerit, cinabarit, halkopirit in barit. Iz zlitin so v litijski topilnici pridobivali tudi srebro in z njim leta 1886 ustvarili znameniti Litijski srebrnik, ki je bil skovan na Dunaju.

• Kako pridemo do desetih milijard? Takšen je razrez škode v zelo prizadeti občini ...

Danes je v rudniku vzpostavljen muzej s številnimi spremljajočimi aktivnostmi. Poleg vpogleda v rudniško življenje lahko obiskovalci občudujejo tudi izjemne limonitne kapniške strukutre, ki zrastejo tudi do pet centimetrov na leto. To je edini znani prostor rastočih limonitnih kapnikov v Srednji Evropi.

In prav v povezavi z limonitom je občinski svetnik iz vrst SDS Boris Doblekar pred nekaj dnevi zagnal preplah. "Ne bi rad strašil kogarkoli, vendar moram opozoriti na opaženo neobičajno dogajanje v rudniku Sitarjevec te dni," je zapis na Facebooku začel Doblekar.

"V kraju Podkraj na vznožju Sitarjevca skoraj na nobenem izlivu iz rudnika ne teče več z limonitnim muljem obarvana voda. Kar lahko pomeni, da so se še dodatno zrušili rudniški jaški in se voda nabira v enormnih količinah, kar pa je lahko velika grožnja z naravno ekološko nesrečo večjih razsežnosti v mestu Litija, ko bi na tisoče kubikov toksične vode z limonitnim muljem s težkimi kovinami preplavilo mesto," je dodal Doblekar, v preteklem mandatu tudi poslanec Državnega zbora.

Na teren takoj po objavi občinski geolog

Takoj po objavi je na prizorišče prišel občinski geolog Blaž Zarnik in preveril območje. Pregledal je odtok vode iz Sava rova, ki je glavni odtok iz rudnika. 

"Res je, da iz samega rova ne teče toliko vode kot prej. Po pregledu okolice pa sem ugotovil, da je skupna količina vode, ki izteče iz vseh odprtin, enaka. Dokler voda teče, nas ne skrbi," je za Zon dejal Zarnik.

Dejal je še, da se v Sava rovu res nabira limonitno blato, ki bo rov sčasoma zaprlo. Tega se geologi zavedajo in zato tudi redno spremljajo lokacijo, je dodal Zarnik.

Uradno rudnika ni

rudniksitarjevec.si

Problematika sanacije delov litijskega rudnika je specifična, saj so leta 1965 po zaprtju Sitarjevec izbrisali iz katastra rudnikov in uradno rudnik sploh ne obstaja.

S težavami glede pristojnosti so že večkrat seznanili Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, je za Zon še dodal občinski geolog Zarnik.

Dva večja izliva iz Rudnika Sitarjevec sta se zgodila v letih 1895 in 1932. Obema je botrovala enaka težava. Nepremišljeno zabetoniran izhod iz podzemlja je rezultiral v nabiranju kisle vode za pregrado, ki je sčasoma razžrla beton in udarila na površje.

dezurni@styria-media.si