"Nepreglednost in različnost plačilnih list ter hkrati velika raznovrstnost plačilnih (ne)sistemov vpliva na seznanjenost delavk in delavcev s tem, koliko in zakaj so pravzaprav plačani za svoje delo. Sindikati v tem kontekstu svojim članom in članicam dnevno pregledujemo plačilne liste, svetujemo, posredujemo in jih usmerjamo. Nepravilnosti je še bistveno več tam, kjer vpogleda nimamo in nismo organizirani. Na sistemski ravni pa je zagotovo smiseln premislek o vsaj delnem poenotenju plačilnih list in rednih usmerjenih pregledih inšpekcije za delo," je izpostavila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije – Lidija Jerkič.
Med vsemi, ki so se obrnili na ZSSS, jih je 90 odstotkov iskalo pomoč pri pregledu plačilne liste. Ostala vprašanja so se nanašala na odpovedi delovnega razmerja, morebitne odpravnine, razporejanje delovnega časa in upokojevanje.
Iz ZSSS so sporočili, da so pregledali več kot 200 plačilnih list in ugotovili, da so plačilne liste še vedno nepregledne, delavkam in delavcem nejasne, več postavk je nerazumljivih, večina ne ve, kako delodajalec plačo sploh obračuna. "Napake in kršitve smo zaznali v približno 30 odstotkih pregledanih dokumentov, pri čemer so najbolj izstopali nepravilno obračunani stroški prevoza na delo in iz dela, neizplačila dodatkov na delovno dobo, napačno obračunani dodatki do minimalne plače, kršitve pri izplačilu nadur in skrivanje nadur v stimulaciji," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Delavkam in delavcem, ki so nas obiskali, smo pojasnili naše ugotovitve in jih napotili na sindikalne zaupnike pri delodajalcu. Glede na to, da gre praviloma za sistemske nepravilnosti, predpostavljamo, da niso narobe obračunane samo posamezne plačilne liste, ampak verjetno kar vse v istem podjetju," so še dodali in pojasnili, da v kolikor obiskovalec ni bil član sindikata ali v podjetju ni organiziranega sindikata, so mu predlagali, kaj naj sporoči delodajalcu.
"Oziroma smo predlagali, da se v sindikat včlanijo. Sodelavci na terenu so namreč tudi skozi teden odprtih vrat samo dodatno potrdili svoje prepričanje, da tam, kjer delavci in delavke niso povezani med seboj ali organizirani v sindikat, obstaja bistveno večja verjetnost, da so kršene njihove pravice (nepravilno obračunane in izplačane plače, nepravilno obračunani dodatki, kaotično razporejen delovni čas, nespoštljiva komunikacija z zaposlenimi …)," so še sporočili.
Ugotovili so tudi zanimiv podatek, in sicer da kar nekaj obiskovalcev ni želelo razkriti podjetja iz katerega prihajajo. "Prav vsem zagotavljamo zaupnost pri obravnavi podatkov, torej brez soglasja delavke ali delavca, ne moremo ali bomo storili ničesar," so poudarili pri ZSSS.
Kaj je treba vedeti pri pregledu plačilnih list?
"V prvi vrsti je treba vedeti, da je plačilna lista verodostojna listina, na podlagi katere delavec ali delavka predlaga sodno izvršbo. Njene sestavine določa Zakon o delovnih razmerjih in čeprav se plačilne liste med seboj razlikujejo, morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost ter plačilni dan," so opozorili pri ZSSS.
"Najprej naj zaposleni preveri, koliko znaša osnovna bruto plača – na plačilni listi in ali se ujema z osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi. Če obstaja kolektivna pogodba dejavnosti, mora delavka ali delavec preveriti, v kateri tarifni razred spada. Kolektivne pogodbe dejavnosti v tarifnem delu namreč določajo najnižje osnovne plače, osnovne plače pa na podjetniški ravni ne smejo biti nižje od njih. Potem sledijo dodatki, ki morajo biti zapisani v pravilnih odstotkih, ti pa se morajo ujemati s kolektivno pogodbo. Del dodatkov (nedeljsko, nočno in praznično delo, na primer) ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih," so še dodali.
Brezvezni članek. Naj napišejo katere so ugotovljene napačno obračunane postavke in pri katerih delodajalcih.