"Rešitev so inovacije in izvoz"

Kako lahko država splava nad gladino rdečih številk, smo vprašali tri uspešne podjetnike. Ključni poudarek v njihovih odgovorih je v osnovi enak: podjetja se morajo usmeriti v izvoz. "V ne tako oddaljeni preteklosti so slovenski poslovneži na domačem trgu želeli dobiti monopol in tako poslovati. Zdaj, ko je kriza, se jim takšne odločitve maščujejo," ocenjuje eden od njih in dodaja, da je treba v gospodarstvih, ki imajo potencial, dvigniti ustvarjalnost v kolektivih in včasih tudi zamenjati vodilne ljudi. To ne velja le za podjetja, ampak tudi za javne ustanove.

Matjaž Čadež, Halcom: Ustvariti je treba visoko stopnjo zaupanja in spoštovanja."Politika daje ljudem zgled za vedenje. Če se politiki med seboj nenehno prepirajo in si mečejo polena pod noge, naj bodo levi ali desni, se tudi državljani vedejo podobno," poudarja Matjaž Čadež, večinski lastnik družbe Halcom, v kateri načrtujejo rešitve za elektronsko bančništvo, in dodaja: "Tudi apatija Slovencev do volitev kaže na to. Ljudje nočejo iti na volitve, da ne bi izvolili nekoga, za katerega bodo pozneje ugotovili, da ni pravi. To je sindrom, ki bi ga sam z obveznimi volitvami poskušal spremeniti." Ocenjuje, da bi počasi izginila tudi skepsa, češ, nič se ne da narediti, če bi v politični sferi prevladala sredinska smer, kjer bi ljudje bolj govorili o povezovanju kot o napadanju: "Konec koncev tudi podjetje temelji na podobnih principih. Zaposlene lahko vodiš tako, da se med seboj prepirajo, ali pa dovoliš, da ima vsak svoje mnenje in iz tega mnenja izluščiš, kar je dobro. Ko v nekem kolektivu to ustvariš, je neverjetno, koliko dodatne energije in idej nastane." Sicer je prepričan, da se mora slovensko gospodarstvo osredotočiti na izvoz. "Tista podjetja, ki poslujejo samo na domačem trgu, so preveč samozadostna in v krizi najbolj trpijo. Podjetniki pa potrebujemo tudi prijaznejšo državno upravo pri pridobivanju raznih soglasij, lokacijskih in gradbenih dovoljenj ... To je rak rana, ko gre za razmerje med državo in gospodarstvom," opozarja Čadež.

Sandi Češko, 
Studio Moderna: V Sloveniji je dovolj znanja, dela in inovacij. Sandi Češko, solastnik Studia Moderna in po izračunih revije Manager najbogatejši Slovenec, pravi, da napovedi za leto 2013 nima. Po njegovih besedah pa priložnosti so in bodo, in sicer v svetu. Za svoje podjetje, ki ima lastno prodajno mrežo v več kot 20 državah in ki je znano po blagovnih znamkah Dormeo in Kosmodisk, pričakuje strmo rast v Vzhodni Evropi, obetajoči trgi pa so tudi Združene države Amerike, Kanada, Anglija in Japonska. Meni, da posebnega recepta za uspeh ni in da ga imajo vsi tisti, ki so se usmerili v druge, tuje trge, ne le slovenskega: "Če boste poklicali izvoznike, ne boste slišali jamranja. V Sloveniji je dovolj znanja, dela in inovacij, ki jih je treba izvoziti. Podjetja, ki so globalni igralci, so rešitev za izhod iz krize." O tem, kako bi lahko gospodarstvo pripomoglo k temu, da bi Slovenija "preživela", pravi: "Pri tem lahko pomagajo predvsem podjetja, ki lahko funkcionirajo brez mame države in brez prijateljskih vezi. Izvozna podjetja so glavni stabilizator oziroma garant, da Slovenija še razmeroma dobro funkcionira." Država pa bi lahko po njegovih besedah gospodarstvu pomagala tako, da bi podprla določene razvojne sektorje, jih pomagala dokapitalizirati oziroma jim omogočiti, da bi dobili kredite za razvoj, ne pa da rešuje zavožena podjetja. Češko sicer vodi podjetje z okoli 6.000 zaposlenimi in 400 milijoni prometa na leto, Slovenija pa predstavlja le desetino celotnega prometa Studia Moderna.

Janez Ajlec, AJM: Osredotočiti se je treba na trge sosednjih držav. "Da gospodarstvo spet dvignemo nad gladino, je potrebnih več dejavnikov. Banke morajo začeti podjetja aktivneje podpirati, predvsem pa je pomemben izvoz, ker je domači trg premajhen," poudarja Janez Ajlec iz podjetja AJM, kjer izdelujejo PVC-okna in stavbno pohištvo. Po njegovem mnenju bi morali država in gospodarstveniki več pozornosti nameniti trgom sosednjih držav, kamor bi lahko izvoz zelo hitro povečali. "Povsem novi trgi se ne bodo tako hitro odzvali, tu se učinek vidi na dolgi rok, čez tri ali štiri leta. To sem predlagal tudi na gospodarskem svetu vlade, kjer načrtujejo obiske vlade in gospodarske delegacije v Indiji, Kazahstanu in podobnih državah," opozarja Ajlec in ob tem poudarja, da je treba tudi v podjetjih na vsakem koraku iskati možnosti za racionalizacijo poslovanja, obenem pa je treba biti čim bolj inovativen. "Bo pa na splošno letošnje leto še zelo hudo. Mislim, da dna še nismo dosegli; s tega vidika bo leto 2013 ključnega pomena," svari podjetnik iz Pesnice pri Mariboru.

Marjan Batagelj, 
Postojnska jama, 
Batagel & Co: Kdor se pritožuje, noče sprememb. "Svet je velik in mi gremo v tisti del sveta, kjer so razvijajoči se trgi," pravi Marjan Batagelj, predsednik uprave podjetja Postonjska jama in direktor podjetja Batagel & Co. Prepričan je, da se moramo za priložnostmi razgledovati tja, kjer so bolj optimistični. Na turističnem področju tako vidi priložnosti v Indiji in Braziliji, že nekaj časa pa tudi v Rusiji, Izraelu in na Daljnem vzhodu. Meni, da bi morali podjetniki delati tako, da bi dokazali, da krize ne priznavajo, tisti, ki se pritožujejo, pa po njegovem mnenju delajo enako že desetletje. Najuspešnejše podjetniške zgodbe se, kot pravi, začnejo v garaži, vendar v Sloveniji vidi težavo v tem, da smo izgubili zaupanje v talente.

Joc Pečečnik, Elektronček: Podjetniki potrebujemo dobro podjetniško okolje. Prepričan sem, da bosta leti 2013 in 2014 za Slovence najtežji od osamosvojitve. Mislim, da bo z uvedbo slabe banke podleglo okoli tisoč malih in srednjih velikih podjetij, ki imajo svojo finančno strukturo vezano na nepremičnine. Tem je vrednost padla in danes za banko ne predstavljajo realne garancije za najet kredit, njihovo poslovanje pa ne izkazuje možnosti, da bi najeti kredit lahko odplačali. Priložnosti za nove posle doma bodo na pogorišču propadlih podjetij, saj bodo na voljo sredstva, ki se lahko iz stečajnih postopkov kupijo za petino cene, storitve pa se bodo v omejeni količini potrebovale na trgu tudi v prihodnje. Prave priložnosti pa je treba iskati v tujini, vendar se slovenska podjetja velikokrat težko znajdejo, saj v tujini ni koruptivnih povezav in politike, ki priskoči na pomoč. V tujini ne uspeš, če si dober, ampak le, če si najboljši. Podjetniki v Sloveniji pa ne potrebujemo nič drugega kot dobro podjetniško okolje in denar. Torej davke, sprejemljive za balkansko regijo, ne pa podobne tistim iz Velike Britanije, ter birokrate, ki bodo delali za tiste, ki ustvarjajo delovna mesta in dobiček. Banke pa morajo posojati denar za dobre projekte.N. O.

Violeta Bulc, Vibacom: Pomembna bo senzibilnost za šibke signale in hitro odločanje. Glede na rezultate lanskega leta je načrt Violete Bulc iz podjetja Vibacom, ki se ukvarja s strategijami razvoja podjetij, še večja internacionalizacija, obstoječim strankam pa zagotovitev ustrezne ravni sodelovanja. Po njenem mnenju bo v letu, ki je pred nami, za podjetnike pomembna stalna prisotnost, senzibilnost za šibke signale in hitro odločanje. O tem, kaj bi morala vlada storiti za boljše gospodarsko okolje, pravi: "Končno naj ga začne oblikovati. Za zdaj so vse rešitve delne, selektivne, stroškovno orientirane, kratkoročne in lepotne. Zadnje še bolj šibijo gospodarstvo in ga razdvajajo. Imam občutek, da je cilj uničenje zlasti podjetniškega sektorja, ne pa podpora." Pri tem Bulčeva izpostavlja po njenem mnenju absurdne ukrepe, vezane na vodenje malih podjetij. "Tisti, ki pišejo predpise in pripravljajo zakone, morajo biti prisotni v vsakdanjem življenju podjetnikov in gospodarstvenikov ter na svoji koži preizkusiti ukrepe, preden jih spravijo v življenje. Brez strokovnosti in resničnih izkušenj žal ne bo šlo," sklene Bulčeva.