Gorski reševalci so lani v celem letu posredovali 537-krat, letos pa že 249-krat. Prihajajoče sezone se bojijo, saj so že pred njenim začetkom reševalci zelo obremenjeni.
Predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele je dejal, da je gorska reševalna služba iz Kranjske Gore v sodelovanju s Policijsko upravo Kranj izdala plakate, ki ljudi, predvsem tujce, izobražujejo o gorništvu. GRZS v sodelovanju s planinsko zvezo pripravlja tudi zgibanko za ta namen, ki jo bodo razdelili po krajih, kjer je največ turistov. Po Beletovih besedah vedo, da to gotovo ne bo dovolj.
Pri domačinih glede opreme opažajo izjemen napredek, tudi dovolj se izobražujejo, je povedal Bele. Po njegovih besedah se pozna dolgoletno delo tako planinske zveze, policije in GRZS, ki so v preteklih letih delovali preventivno ter izobraževali ljudi.
Bojijo se, da se bo trend iz tujine začel tudi pri nas
Kot vzrok za skrb glede morebitnih pogostih nesreč pa so na konferenci, ki je potekala v letalski bazi Brnik, izpostavili priljubljenost ferat, je še povedal Bele. To so zavarovane plezalne poti oziroma navpične previsne stene, kjer navrtajo kline in napeljejo jeklene vrvi, ponekod pa postavijo še mostove. Po njegovih besedah so v sosednji državah, predvsem v Avstriji, že nekaj let priljubljene, glede na njihove podatke pa so nesreče na feratah v zadnjem letu v tujini v izrazitem porastu. Bele je poudaril, da se zaradi tega in množičnega obiskovanja ferat bojijo, da se bo tak trend začel tudi pri nas.
Kot pogost vzrok za nesreče na začetku sezone so omenili tudi onemoglost, ko se ljudje po polletnem počitku odpravijo na pot, za katero niso pripravljeni. Ko pritisne vročina, pa je problem v gorah tudi dehidracija, saj ljudje pogosto nimajo s sabo dovolj pijače, da nadomestijo tekočino in mineralne snovi, ki so jih izgubili s potenjem.
Vzrok nesreč v gorah je tudi, da ljudje iščejo svoje, nemarkirane poti. Velikokrat pa se na markiranih poteh tudi izgubijo. Bele planincu, ki že dolgo časa hodi in ne vidi markacije, predlaga, naj se vrne po isti poti do zadnje markacije in od tam poišče nadaljevanje poti.
Predstavili so tudi dežurno helikoptersko ekipo za reševanje v gorah, ki deluje v glavni sezoni. Sestavljajo jo pilot, sopilot, tehnik, zdravnik in reševalec letalec, ki so v pripravljenosti na Brniku in čakajo na poziv.
dezurni@zurnal24.si
Vse je OK edino manjka plačilo za reševanje nespametnih planincev in vse sotre "sprehajalcev" v japankah po gorah!!