Toplo vreme in številni poškodovani in oslabljeni iglavci, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so močno povečali prisotnost lubadarjev v slovenskih gozdovih. Na zavodu za gozdove, ki ga vodi Damjan Oražem, ugotavljajo, da se je število žarišč v drugi polovici julija izjemno povečalo, kar je slaba napoved pred poletjem.
"Razmah teh škodljivcev utegne biti največji po 2. svetovni vojni," izpostavljajo na zavodu in napovedujejo največjo škodo prav na tistih območjih, ki jih je lani prizadel najhujši žledolom. Torej na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem območju.
Že lani za petino več napadov
Na postojnskem, kjer je žled poškodoval 75 odstotkov gozdnogospodarskega območja, se sanacija gozda približuje polovici, od tega je saniranih okoli 70 odstotkov iglavcev. Anton Smrekar, vodja OE Postojna zavoda za gozdove, izpostavi, da sta k razmnožitvi podlubnika poleg velike količine poškodovanih iglavcev prispevali tudi že sušni leti 2012 in 2013, ko se je škodljivec začel širiti. "Če bi hoteli zajeziti širjenje, bi morali vse iglavce pospraviti do konca lanskega maja, kar pa je bilo pri poškodovanih devetih milijonih kubikov iglavcev v Sloveniji praktično nemogoče. Še dodaten vpliv pa imajo tudi letošnje izredno ugodne razmere za razvoj podlubnikov prispevalo."
Pojav podlubnikov po žledolomu je sicer pričakovan, na zavodu za gozdove pa izpostavljajo, da je obseg škode odvisen vremena, obsega namnoženosti podlubnikov in od hitrosti sanacije. Škodo je namreč mogoče omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev.
Smrekar ob tem izpostavlja, da kljub odkrivanju žarišč in izdajanju odločb, ki jih izvaja zavod za gozdove, apelirajo na vse lastnike gozdov, da naj se tudi sami odpravijo v gozdove in poskusijo odkriti napade, o tem obvestijo zavod za gozdove in nemudoma začnejo izvajati posek drevja in spravilo lesa iz gozda: "Hitrost je tukaj zelo pomembna."
Pod vprašajem polovica zaslužka
Velika količina poškodovanega lesa v slovenskih gozdovih je že lansko leto povzročila malodane strmoglavljenje cene manj kakovostnega lesa. Direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS Jože Sterle je na majski konferenci o odpravi posledic žledoloma tako ocenil, da je cena industrijskega lesa v enem letu padla tudi za 40 odstotkov.
A podlubniki pod vprašaj postavljajo tudi morebiten zaslužek z visoko kakovostnim lesom iglavcem, saj se ti širijo tudi na zdrava drevesa. Odkupna cena iglavcev pa se na ta račun malodane prepolovi. "Če je povprečna cena za kubični meter smrekovega lesa med 45 in 50 evri, je cena lesa, ki so ga napadli lubadarji okoli 22 evrov," je jasen Jože Ambrožič z Kmetijsko gozdarskega zavoda Pivka.
Za razvoj škodljivcev je kriva človekova malomarnost in ne narava, zato ker človek ne čisti gozdove več kot nekoč in ko nastane gnitje ležečih hlodov in vej, se tam odlično razmnožujejo razne bolezni gozdnih dreves!Imamo dobro plačane gozdne inštitute… ...prikaži več in na sto tisoče nezaposlenih pa nobene koristi od njih, a narava dela svoje, če je nečesa v izobilju!
je pa zanimivo, da ni neke zadeve za zatiranje tega škodljivca - razen vab, ki pa so bolj tako-tako.
To niti odvisno od tega, kako je urejen gozd - iz lastnih izkušenj. Očitno se podnebje spreminja, postaja topleje in lubadar se pojavlja vedno na višji nadmorski višini....