8. novembra 1942 so zahodni protihitlerjevski zavezniki začeli z operacijo Bakla. 35.000 ameriških vojakov se je tega dne izkrcalo na maroških tleh. Odpor čet vichyjske Francije je bil šibak in Američani pod vodstvom generala Georgea Pattona so že čez dva dni zasedli Casablanco. Nemški afriški korpus pod vodstvom feldmaršala Erwina von Rommla je bil nekaj dni prej poražen pri egiptovskem El Alameinu.
"Operacija Bakla je bila začetek konca ponovnega osvajanja Evrope," je po radiu dejal britanski premier Winston Churchill. Rommlove enote v Afriki so se znašle med kladivom in nakovalom, zavezniki pa so dobili odskočno desko za naskok na Italijo. Toda da je bila operacija izvedena brezhibno, je zasluga predvsem britanskih tajnih agentov. Tako je razvidno iz prvič objavljenih tajnih dokumentov britanske tajne službe MI5.
Kajti en mož bi lahko načrt zaveznikov sesul v prah. Gastao de Freitas Ferraz je kot radioamater deloval na portugalski ribiški ladji na območju Nove Fundlandije. Bil je sodelavec nacistov. V dnevnih pred ofenzivo se je z ladjo Gil Eannes nevarno približal Pattonovim četam, ki so se odpravljale proti Maroku. "Če bi ostal v bližini Pattonovega konvoja, bi Nemčijo pravočasno opozoril na ofenzivo. Druga svetovna vojna bi potekala drugače," meni profesor zgodovine na Cambridgeu Christopher Andrews.
Še preden so zavezniki dobili usoden udarec, pa je britanska kraljeva mornarica nevarnega
agenta odstranila in ga 1. novembra aretirala. Zaprli so ga v tako imenovani Camp 020, v z
bodečo žico obdano vilo v Londonu, kjer je bilo med vojno zaprtih nad 500 sovražnih agentov.
Operacijo Bakla so zavezniki v nadaljevanju zvito prikrili z lažnimi sporočili. Nemci so
nasedli in predpostavljali, da bodo zavezniki udarili na obali Francije ali Nemčije.
Preden so ga aretirali
Dokumentacija MI5 razkriva, da Freitas ni imel nobenih vohunskih izkušenj, vendar je za svoje
delo uporabil učinkovito krinko – delo na ribiški ladji. MI5 je Freitasu prišel na sled poleti
1942, ko je prestregel njegova sporočila. Poročilo MI5, nastalo 15. oktobra, navaja, da je Freitas
vsaj dvakrat vzpostavil stik s sovražnikom. Agenti MI5 so začeli opazovati portugalsko
ribiško floto pri Novi Fundlandiji.
Težji del naloge se je začel po vkrcanju britanskih agentov na Freitasovo ladjo 21. oktobra. Osumljeni Freitas je bil državljan Portugalske, tedaj nevtralne države, zato so morali agenti imeti dober razlog za aretacijo neoboroženega tujega civilista. Uslužbenec MI5 Ardill je tedaj v poročilo zapisal, da so prva zaslišanja pokazala, da je 48-letnik nekoliko protinemški, njegovo nastopanje in obnašanje pa zbujata dvome, da bi deloval v interesu Nemčije.
Britanci niso imeli nobenih neposrednih dokazov in ladja Gill Eannes se je teden dni kasneje odpravila proti Portugalski, proti Lizboni. Oziroma naravnost v Pattonov trebuh. Toda 31. oktobra je britanski admirali le odredili aretacijo Freitasa in zadrževanje njegove ladje, da ne bi do 9. novembra dosegla Portugalske. Freitasu so tako onemogočili, da bi spremenil zgodovino, agent MI5 Milmo pa je izjavil: "Če bi si kdo zaslužil smrt zaradi vohunjenja, je to nedvomno Freitas."
