Osnutek pokrajinske zakonodaje, ki da je pripravila širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, prehaja v javno razpravo. Predlog predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor.
Predlog 10+2 predvideva dolenjsko-belokranjsko, gorenjsko, goriško, koroško-šaleško, osrednjeslovensko, savinjsko, štajersko, pomursko, primorsko-notranjsko in zasavsko-posavsko pokrajino. Naloge pokrajinskega sveta v mestnih občinah Ljubljana in Maribor bi izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.
Pokrajinska razdelitev 2023, prenos pristojnosti 2030
Do 20. februarja prihodnje leto naj bi bil predlog zakonodaje pripravljen v tej meri, da bo vlada lahko odločala, katere državne pristojnosti in naloge bodo prenesene na pokrajine ter kakšne bodo finančne posledice. Po oceni iz leta 2008 naj bi finančne posledice ustanavljanja pokrajin stale 1,4 milijarde evrov.
Pokrajinska razdelitev naj bi zaživela do leta 2023, prenos pooblastil naj bi se se izvrševal postopoma, v roku 7 do 10 let, do leta 2030 pa naj bi pokrajine že samostojno odločale glede delovanja pokrajinskih srednjih šol, bolnišnic in podobno.
Edini, še vedno neizpolnjeni člen slovenske ustave, je 143. člen, ki predvideva regionalizacijo Slovenije oz. ustanovitev t.i. pokrajin.
Osnovno izhodišče: Manjše število velikih pokrajin
Po prvotnem konceptu bi Slovenija dobila 11 pokrajin, ki bi bile vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. A so kasneje ta predlog preoblikovali in je predlaganih deset pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljane in Maribora.
Eden ključnih ciljev ustanavljanja pokrajin je prekinitev centralizacije, ki je močno zarezala v pore slovenskega razvoja. Tako se denimo Pomurje razvojno razvija 3,8-krat počasneje od osrednjeslovenske pokrajine.
Na pokrajine bodo tako prenesene pristojnosti po denimo energetskem zakonu, tako se bodo pokrajine samostojno odločale, kako bo proizvedena energija, kateri viri se bodo uporabljali in kakšna bo stopnja samooskrbe.
Glede zakona o financiranju izobraževanja, bodo pokrajine pristojne za ustanavljanje na novo ali ukinjanje srednjih in višjih šol na svojem območju, kar pomeni, da se bodo lahko bistveno hitreje odzivali na potrebe gospodarstva.
"Predlagani obseg prenosa pristojnosti in nalog je obsežen in zahteven. Te naloge lahko opravljajo le dovolj velike in trajnostno močne pokrajine," je danes poudaril geograf Dušan Plut.
Javno mnenje ni proti pokrajinam
"Javno mnenje zaenkrat ne kaže nasprotovanja ustanovitvi pokrajin," ugotavlja predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je prevzel koordinacijo aktivnosti za ustanovitev pokrajin. Predstavniki politike in stroke so bili na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju v začetku novembra naklonjeni ustanovitvi pokrajin, vendar pa je predlagana teritorialna členitev sprožila nekatere pomisleke, slišati pa je bilo tudi, da bi morali sočasno z območji pokrajin doreči vprašanje njihovih pristojnosti in financiranja.
S trenutnim predlogom se ne strinjajo predvsem koroški župani. Županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je izpostavila zahtevo koroških županov po Koroški kot samostojni regiji. Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni je pojasnil, da se v Slovenj Gradcu, Velenju in na Ptuju zavzemajo za prvotni predlog, ki je predvideval 11 pokrajin s sedeži v mestnih občinah, v Kopru pa ob Ljubljani in Mariboru sebe vidijo kot tretjo entiteto s posebnim statusom. Poslanec SDS Jože Tanko je med drugim predlagal razmislek o Osrednjeslovenski pokrajini, ki sega od južne do severne meje. Ljutomerska županja Olga Karba pa je dala v razmislek predlog, da bi Pomursko pokrajino imenovali Prleško-Prekmurska.
Nekaj pomislekov je imel tudi minister Rudi Medved. "Morda se je malo na silo lovilo to številčno uravnoteženost in zaokroženost pokrajin," je med drugim ugotavljal. Pri posebnem statusu Ljubljane in Maribora pa je izpostavi opozorila, da bi glede tega lahko našli celo protiustavne elemente.
Bravo, samo tako naprej - novih 20.000 novih javnih uslužbencev, novih deset pokrajinskih parlamentov, 1,4 milijarde evrov vrženega denarja. R______l bomo državo do konca.
Zmanjšanje birokracije na samo 407 občin: Občine dravske banovine (1933 - 1937) Komasacijo (slov. zložitev) občin imenujemo na kratko vse oblastvene ukrepe, s katerimi se je v preteklih štirih letih kakorkoli izpremenilo stanje občin dravske banovine, torej ne samo vse… ...prikaži več spojitve (komasacija v pravem pomenu besede), temveč tudi razdružitev občin ter popolne in delne pregrupacije občinskega ozemlja, vštevši izpremembe imena in sedeža občine. …
se ves lopovstva in javnih uprav, zato pa je taka gnila drzava