V nedeljo se namreč ob koncu meseca ramadana začenja tridnevni ramadanski bajram, znan tudi kot eid al fitr ali samo eid. Gre za enega največjih muslimanskih praznikov, ki zaključuje mesec postenja.
Mufti Nedžad Grabus je v voščilu dejal, da so verniki med postom in s pomočjo obredov krepili svoj značaj in občutek pripadnosti islamu.
Sebičnost in pohlep sta slabosti, "ki se ju moramo znebiti ter sebe in druge navajati, da bomo darežljivi in ustrežljivi do ljudi, ki potrebujejo pomoč". Dejal je, da je ena najtežjih nalog za vsako družbo, kako doseči enake pravice za najširši krog ljudi. Sodobna civilizacija in najbolj razvite družbe, potem pa tudi posamezniki, pogosto pozabljajo, da je v svetu več kot milijarda ljudi, ki nimajo dovolj hrane za normalen razvoj in življenje. "Tudi med nami je veliko ljudi, ki nimajo ustreznih možnosti za človeka dostojno življenje," opozarja mufti.
"Post nas spomni na vse šibke in nemočne"
"Zato nas post, ki je naša svobodna in prostovoljna odločitev, vsako leto pouči, da se spomnimo vseh šibkih in nemočnih na svetu ter da se ob iftarju bolj iskreno zahvalimo Bogu za blagor hrane, ki jo imamo," je med drugim dejal Grabus.
Dodal je, da je ramadan mesec solidarnosti, "zato smo se učili in medsebojno spodbujali k pomoči svojim najbližjim, revnim in vsem, ki so odvisni od naše pomoči, krepili smo Islamsko skupnost skozi molitev in z nenehnim druženjem". Prepričan je, da zato verniki iz ramadana izhajajo sveži, duhovno okrepljeni in pripravljeni, da so boljši ljudje, bratje, možje in državljani oziroma člani širše družbene skupnosti.
Bajram pa je po muftijevih besedah "praznovanje vztrajnosti in zmage nad slabostmi, radost življenja in priložnost, da svoje veselje delimo s svojimi sorodniki, prijatelji in sosedi".
