Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Mestne občine Maribor v delu, ki se nanaša na javno-zasebno partnerstvo za projekt Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v občini za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. novembra 2012.
Po ugotovitvah sodišča občina ni pripravila celovite investicijske dokumentacije, ki bi ji zagotavljala ustrezno strokovno podlago za nadaljnje odločitve, v drugi fazi konkurenčnega dialoga pa je dokument identifikacije investicijskega projekta prilagodila naknadno ponujenim elementom projekta, čeprav ta sodi v fazo načrtovanja oz. v fazo pred odločitvijo o investiciji. Prav tako občina projekta ni vključila v načrt razvojnih programov, pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu pa tudi ni v celoti izvedla predhodnega postopka.
V razpisni dokumentaciji je občina Maribor navedla zahtevo po zaposlitvi določenega podizvajalca, je pojasnjeno v revizijskem poročilu. V drugi fazi konkurenčnega dialoga je spremenila in razširila predmet javno-zasebnega partnerstva, ki se je zato bistveno razlikoval od prvotno načrtovanega in razpisanega, postopka konkurenčnega dialoga pa zaradi neizpolnitve minimalnega pogoja treh kandidatov ni ustrezno zaključila kot neuspešnega.
V pogodbi o izvajanju javno-zasebnega partnerstva je občina opredelila drugačne razloge za podaljšanje obdobja trajanja javno-zasebnega partnerstva, kot so dopustni, določilo pogodbe o glede lastništva infrastrukture pa je v neskladju z usmeritvami, ki izhajajo iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Občina pogodbe tudi ni pravočasno posredovala ministrstvu za finance, ugotavlja računsko sodišče.
Prav tako občina v aktu o javno-zasebnem partnerstvu ni predvidela načinov financiranja in finančnih razmerij med javnim in zasebnim partnerjem. V pogodbi se je dogovorila za način financiranja projekta, ki je glede povrnitve vloženih sredstev zasebnega partnerja in doseganja normalnega tržnega donosa v neskladju z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Računsko sodišče zato od Mestne občine Maribor zahteva predložitev odzivnega poročila.
Naj vas spomnimo
Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, sledili pa so množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Franca Kanglerja.
