Od januarja 2010 do januarja 2011 so se cene pšenice zvišale za 127 odstotkov. Cene pšenice na mednarodnih trgih imajo vpliv na ceno kruha v Sloveniji, ker je Slovenija zaradi nizke samooskrbe primorana kupovati surovine na mednarodnem trgu. S tem dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji.
Prav z namenom zmanjšanja te odvisnosti od mednarodnega trga so v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij že lani sredi poletja dali pobudo za povečan odkup domače pšenice.
Prvi korak storjen
Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije so konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupa slovenskih žit, dolgoročno pa tudi vpliva dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji.
Dogovorili so se glede modela odkupa, uskladili pa so tudi priporočila in parametre pri pridelavi pšenice.
V Žitu pojasnjujejo, da razlogi za podražitev kruha tičijo tudi v nenehni rasti cen maščobe, sladkorja, embalaže, energentov in stroškov dela v zadnjih mesecih ter stagnaciji cen kruha od leta 2007 dalje.
V povprečju so se cene nekaterih Žitovih vrst kruha ter pekovskega peciva in slaščic zvišale za 6,5 odstotka. V družbi so izpostavili, da so cene kruha pri nas trenutno pod ravnjo povprečne cene kruha v EU. Po njihovih besedah so nekatere države podražitev že izvedle, druge pa jo napovedujejo.
